Kras je zakladnica naravne in kulturne dediščine

Park Škocjanske jame, dediščina UNESCO

Škocjanske jame so od leta 1986 vpisane na UNESCO-v seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Leta 1999 so bile kot podzemno mokrišče vpisane na seznam Ramsarske konvencije mednarodno pomembnih mokrišč, celotno območje parka pa je bilo kot Biosferno območje Kras leta 2004 sprejeto v Unescov program MAB - človek in biosfera. Kot tipično in najbolj značilno naravno kraško območje predstavlja enega od biserov na planetu Zemlji.

V Škocjanskih jamah, ki je naravni pojav izjemne svetovne vrednosti, je v dolžini skoraj 7 km kar 12 km poti. Med potjo lahko med drugim občudujete enega največjih podzemnih kanjonov na svetu in tudi eno največjih podzemnih dvoran na svetu.

Park Škocjanske jame slovi po enkratni zastopanosti rastlinstva in živalstva na izredno majhnem območju. V parku so nahajališča nekaterih endemičnih, redkih ali ogroženih vrst, pravo posebnost pa predstavlja pojavljanje rastlin, ki so ostanki iz prejšnjih geoloških obdobij. Med živalskimi vrstami imajo prav posebno mesto netopirji, saj jih na območju Parka Škocjanske jame živi kar 25 vrst.

Izjemno vrednost v Parku Škocjanske jame predstavljajo tudi številni kulturni spomeniki, arheološki, naselbinski, umetnostno zgodovinski, etnološki, tehniški in zgodovinski. Človeka so jame privlačile in navdihovale že od pradavnine, zato so na tem območju ostale neprecenljive sledi številnih civilizacij in kultur.

Jama Vilenica

Kraško podzemlje je prepredeno s številnimi jamami. Le manjši del tega naravnega bogastva je urejen za turistične oglede. Jama Vilenica v bližini Lipice je najstarejša turistična jama v Evropi, ki obiskovalce sprejema že od leta 1633. Območje med Vilenico, Lipico in Sežano je eno z jamami najbogatejših območij v Sloveniji.

Kobilarna Lipica

Plemeniti beli konji, imenovani lipicanci, so eden najbolj prepoznavnih simbolov Krasa. Ime so dobili po Lipici, kraški vasici, kjer deluje največja kobilarna z lipicanci na svetu. Kobilarna Lipica je bila ustanovljena leta 1580 in je najstarejša evropska kobilarna, ki kontinuirano vzreja eno najstarejših kulturnih pasem konj. Danes je v njihovi čredi več kot 300 konj, ki jih lahko jahate ali občudujte na sloviti lipiški predstavi. Konjeniški park Lipica slovi tudi kot najlepši primer kraške kulturne krajine.

Kraška arhitektura

Značilna kraška krajina s kraškimi vasmi in hišami je plod stoletja dolgega prilagajanja človeka danostim kraškega prostora. Ta neizprosen prostor, z malo obdelovalne zemlje in redkimi viri vode, si je človek postopoma oblikoval tako, da si je zagotovil pogoje za preživetje. Prvi človeški sledovi na Krasu segajo v obdobje kamene dobe in so stari okrog 70.000 let. Pričevanja o stalni naselitvi pa segajo v obdobje okoli 7.500 let pred našim štetjem.

Največji del dediščine arhitekture Krasa predstavljajo značilna zgoščena jedra kraških vasi in v njih enotno oblikovane hiše – kraške domačije. Kamen, ki ga je na Krasu res v obilju, je temeljni gradbeni material. S svojo značilno avtohtono arhitekturo Kras soustvarja prepoznavno podobo Slovenije.

Suhozidna gradnja

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva. Z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter posebnim znanjem, ki se prenaša iz roda v rod, so na Krasu gradili različne tipe trdnih kamnitih objektov. Tako so nastajale kamnite hiške, ki so predstavljale zatočišče pastirjem, ter suhi zidovi, ki so namenjeni razmejevanju parcel ter zaščiti pred vetrom in požari.

Veščina suhozidne gradnje je bila leta 2018 vpisana v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Arheološka najdišča

Kras je bogat z ostanki gradišč, te skorajda prezrte kulturne dediščine, ki izhaja iz prazgodovinskega obdobja, iz bronaste in železne dobe (2. in 1. tisočletje pr. n. št.).  Na območju Krasa in Brkinov je registriranih 198 arheoloških najdišč.

Biotska raznovrstnost

Izjemna raznolikost rastlinskih in živalskih vrst uvršča Kras med bogatejša naravna območja v Evropi in predstavlja eno izmed "vročih točk" biotske raznovrstnosti na svetu. Tu živi vrsta zelo občutljivih živali, rastlin in organizmov, kar je čudovit dokaz, da je Kras prijazno bivalno okolje. Večji del planote Kras je vključen v Naturo 2000, evropsko omrežje posebnih varstvenih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Ne prezrite nekaj zanimivih dejstev. Na Krasu živi več kot 300 vrst metuljev. Od 30 vrst netopirjev, ki živijo v Evropi, jih kar 25 vrst najdemo na območju Parka Škocjanske jame, ki obiskovalca navduši tudi z bogastvom izjemno redkih rastlinskih vrst.