Voda na Krasu: kali, korita, lokve in štirne

Tradicionalna kraška zajetja vode danes pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost.

Zaradi značilne poroznosti kraških tal je voda na površju redka in zato dragocena. V naravnih kotanjah pa se je od nekdaj zbirala voda, saj je s površine spirala ilovnato zemljo in v kotanjah ustvarjala nepropustno dno. Ljudje so začeli posnemati naravo in v naravnih kotanjah graditi zbiralnike vode, ki so jih večinoma imenovali kali, ponekod pa lokve. Skrbno zgrajena zajetja, ki so jih redno čistili, so bila namenjena zbiranju pitne vode, napajanju živine, pozimi pa tudi pridobivanju ledu, ki so ga lomili in prodajali v Trst. V bolj strmih in senčnih kotanjah, kamor živina ni mogla, so domačini vzdrževali zajetja čistejše pitne vode, ki so jih imenovali štirne. Od tod so vodo odnašali domov, tudi v vaška korita, ki so služila vsem potrebam ljudi po čisti vodi. Ko so na Krasu začeli graditi modernejše zbiralnike pitne vode, so kale prepustili živini, kasneje pa so izgubili tudi to funkcijo.

Nekateri obnovljeni kali še danes ohranjajo podobo te kraške posebnosti in pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti na Krasu. Kraške kale lahko spoznavate na poučnih pohodniških poteh. Pot devetih kalov v okolici vasi Kobjeglave in Tupelč povezuje devet obnovljenih kalov in vas pripelje tudi do kamnite pastirske hiške. Pot Od živine do divjadi, ki se prične v Famljah, pa vas popelje k vodnim zbiralnikom, ki danes gostijo številne vodne rastline in živali. Obnovljene kale, štirne in vodne zbiralnike, naravne izvire in največjo ledenico v Sloveniji si lahko ogledate ob Poti vodnih zakladov, ki je speljana po obrobju Parka Škocjanske jame.