Razstava »Eno je sveto: preprosto in pristno«

Lokacija

Štanjel
Kdaj

12. 2. – 31. 12. 2026

Več

Spletna stran Visit Štanjel

V letu, ko mineva sto let od smrti Srečka Kosovela, se njegovo delo kaže v vsej svoji veličini: kot obsežen, slogovno raznolik in miselno zahteven opus. Ob tej obletnici razstava vzpostavlja dialog med Kosovelovo poezijo in deli treh likovnih ustvarjalcev – Lojzeta Spacala, Vladimirja Makuca in Valentina Omana, pri katerih prepoznamo sorodno etično držo.

Razstava, delno postavljena v Kosovelovem domu v Sežani in v delno v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel, ni zamišljena kot ilustracija poezije, temveč kot srečanje enakovrednih umetniških govorov. Štanjel kot kraški prostor z močno zgodovinsko in simbolno plastjo ni zgolj prizorišče razstave, temveč njen vsebinski temelj. Tako kot je bil Kras za Kosovela prostor zgoščenosti, skoposti in notranje napetosti, je tudi tu umetnost umeščena v okolje, ki ne dopušča površnosti.

Ob pesmih Srečka Kosovela bodo razstavljena dela Lojzeta Spacala, Vladimirja Makuca in Valentina Omana – grafike, slike in tapiserije. Skupna jim je zavestna odločitev za preprostost izraza in zvestobo notranji nuji.

Pri Omanu se ta drža kaže v vztrajnem vračanju k človeški figuri, ki ni nosilka zgodbe, temveč navzočnosti. Figura stoji, molči in vztraja – ranljiva, izpostavljena, a pokončna. Spacal in Makuc, oba globoko zaznamovana s Krasom, ne upodabljata pokrajine kot prizora, temveč kot notranjo strukturo spomina. Kamen, razpoka, rez in linija pri njiju niso motivi, temveč znamenja časa, zgodovine in trajanja.

Odprtje razstave bo v četrtek, 12. februarja ob 18.00 na Gradu Štanjel. Krajši kulturni program z gosti bo potekal v Dvorani Maks, nato pa si bodo obiskovalci razstavo ogledali v prostorih galerije.

Za udeležbo na odprtju razstave je zaželena predhodna prijava. Prijave sprejemamo na e-naslov: info@visitstanjel.si.

Uradno odprtje nove razstave se v galeriji odvija tudi v okviru letošnjega Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika.

Srečko Kosovel (1904–1926)

Rodil se je leta 1904 v Sežani. Osnovno šolo je obiskoval v Tomaju, kjer je družina živela od leta 1908. Šolanje je leta 1916 nadaljeval na ljubljanski realki, ki jo je 1922 zaključil in se vpisal na študij slovanskih in romanskih jezikov na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študija ni dokončal, saj je pri rosnih 22 letih umrl za posledicami meningitisa.

Kljub kratkemu življenju je Srečko Kosovel zapustil obsežen in slogovno raznolik opus, ki poleg pesmi vključuje še pesmi v prozi, manifeste, eseje, publicistične tekste, dnevniške zapiske in pisma. Pesnikovo zapuščino smo odkrivali zelo počasi: od prve zbirke Pesmi (1927), prek Zbranih del (1946–1977) in zbirke njegove avantgardne poezije Integrali '26 (1967), vse do leta 2019, ko smo v branje dobili še preostali del Kosovelovega opusa v knjigi Vsem naj bom neznan.

Lojze Spacal (1907–2000)

Rodil se je leta 1907 v Trstu v Italiji. Leta 1934 se je izšolal na umetniškem liceju v Benetkah, nato pa študij nadaljeval na Umetniškem inštitutu za dekorativno umetnost v Monzi. Njegovo ustvarjanje je zaznamovano z izrazito zvestobo Krasu in reduciranim likovnim jezikom, v katerem se povezujeta etična drža in zavest o prostoru. Leta 1974 je prejel Prešernovo nagrado, po smrti pa tudi nagrado Riharda Jakopiča. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Stalna zbirka njegovih del (donacija) je na ogled v Galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu. Umrl je leta 2000 v Trstu.

Vladimir Makuc (1925–2016)

Rodil se je leta 1925 v Solkanu. Leta 1954 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 1956 pa zaključil specializacijo za restavratorstvo in konservatorstvo. Ukvarjal se je s slikarstvom, grafiko, kiparstvom in tapiserijo ter razvil prepoznaven, simbolno zgoščen likovni izraz. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1962), Prešernovo nagrado (1979) in nagrado Riharda Jakopiča (1987). Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Obsežno zbirko svojih del je podaril Goriškemu muzeju. Umrl je leta 2016.

Valentin Oman (1935)

Rodil se je leta 1935 v Bekštanju v Avstriji. Leta 1962 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju, leto pozneje pa zaključil grafično specializacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V središču njegovega ustvarjanja je človeška figura, obravnavana z zadržanostjo in izrazito etično naravnanostjo. Prejel je več nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1981) in Jakopičevo nagrado (1997). Najobsežnejšo donacijo njegovih del hrani Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj. Živi in ustvarja v Bekštanju in na Dunaju.