Krajinski park Beka – dolina Glinščice
Izjemno slikovita krajina ob toku Glinščice preseneča z naravnimi pojavi.
Na robu Krasa obiskovalce pričaka poseben svet, na pogled drugačen, prvinski in neustavljivo privlačen. Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli ter arheološkimi najdišči Lorencon, Tabor nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Celotno območje, ki je bilo za krajinski park razglašeno leta 1992, slovi po izjemnih naravnih lepotah in nedotaknjenosti krajine.
Soteska Glinščice z dolino Griže
Na severozahodnem robu Petrinjskega Krasa je narava na krpi fliša izoblikovala dva kilometra dolgo sotesko, ki se po površinskih pojavih in vegetaciji zelo razlikuje od kraške okolice. Tu se zbirajo vode porečja Glinščice, ki odteka proti severozahodu v Tržaški zaliv, ter vode treh večinoma periodičnih vodotokov, ki ob stiku apnenca s flišem poniknejo pod Beko in Ocizlo. Slikovita soteska je zarezana 50 do 100 metrov globoko v flišno podlago, stene so ponekod skorajda navpične in se v njih lepo vidijo nagubani flišni skladi.
Dolina Griže je grapa s strnjenimi flišnimi bregovi in tudi tu so lepo vidni njegovi skladi. Na desnem bregu se dviguje Tabor nad Botačem, utrdba iz 15. stoletja in kulturni spomenik.
Pod Ocizlo in Beko je več aktivnih jam in nekdanjih ponorov, ki tvorijo pomemben jamski sistem: Ocizeljska jama (Blažev spodmol), Maletova jama (Korošica), Miškotova jama in Jurjeva jama. Medtem ko sta Blažev spodmol in Jurjeva jama občasna požiralnika, je Maletova jama aktiven ponor potoka Korošice, Miškotova jama pa je prav tako aktiven ponor s 50 m dolgo sotesko in več udori.
Lorencon
Na hribu Žerjalski vrh nad sotočjem Griže z Glinščico so ohranjene ruševine srednjeveške zidane utrdbe z velikim obrambnim jarkom, ohranjeni pa so tudi ostanki mogočnega obrambnega okopa, ki je po vsej verjetnosti prazgodovinskega izvora. Drugi prazgodovinskih sledov tu niso našli. Ruševine cerkve Sv. Lorenca ob obrambnem jarku kažejo na možnost poselitve še v pozni antiki. Lorencon predstavlja eno najpomembnejših utrjenih postojank na kraškem robu nad Tržaškim zalivom, ki je bila verjetno poseljena od prazgodovine.
Tabor nad Botačem
Visoko v stenah kraškega roba nad dolino Glinščice je na zelo težko dostopnem mestu postavljena srednjeveška utrjena postojanka. Njene ruševine so sorazmerno dobro ohranjene. Še vedno je viden del utrjenega obrambnega sistema in tudi zidovje notranje stavbe. Postojanka je ena redkih ohranjenih srednjeveških utrdb na kraškem robu.
Sela
Prazgodovinsko gradišče na Selih se nahaja na vrhu široke skalne police na južnem bregu soteske Glinščice, ravno nasproti tabora nad Botačem. S svojo razpoznavno obrambno arhitekturo prazgodovinskega gradišča predstavlja tipičen primer utrjevanja na kraškem robu. Z gradnjo vkopov v času prve svetovne vojne je bila notranjost gradišča močno poškodovana, vendar sta monumentalna obrambna okopa na južni in vzhodni strani gradišča še vedno lepo ohranjena.
Krajinski park ponuja številne pohodniške poti.
