Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali
Tujerodnih vrst rastlin in živali v Sloveniji ne bi bilo, če k temu ne bi pripomogel človek.
Ste jih že opazili? Spoznajte rastline in živali.
Španski lazar (foto: Paul Veenvliet) >>
Kje jih je največ?
Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.
Kako lahko človek razširja tujerodne vrste?
Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev. Vzroki >>
Kakšne težave povzročajo?
Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb. Vplivi >>
Kako ravnati – priporočila:
Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.
Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.
Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo.
Vprašanja in odgovori:
- Ali je košnja mladih rastlin ambrozije (pred cvetenjem) zadosten ukrep?
Ena košnja ne zadošča. Več >> - Kakšna je razlika med pleveli in invazivnimi vrstami?
Glavni problem pleveli povzročajo na njivah in vrtovih. Več >> - V vrtnariji prodajajo zlato rozgo. Ali lahko zagotovijo, da ni invazivna?
Ne odlagamo tistih delov rastlin, iz katerih se lahko razvijejo nove rastline. Več >>
Strokovna komisija Vlade Republike Slovenije za varstvo pred škodljivimi rastlinami:
- sklep o ustanovitvi (11. november 2010, pdf)
- spremembe sklepa o ustanovitvi (14. junij 2012, pdf)
- poslovnik (22. junij 2011, pdf)
Novice:
November 2017: zaključena sta dva projekta nevladnih organizacij na temo invazivnih turerodnih vrst. Objavljeno je končno poročilo projekta Ribiške zveze Slovenije in CKFF: Govedič, M., I. Miličić & A. Lešnik, Ujemite naravo!; vsi podatki in fotografije (presegli so zadani cilj 10.000 fotografij) so prosto dostopni na Bioportalu. Objavljeno je tudi poročilo projekta, ki so ag izvedli Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Slovensko odonatološko društvo in Društvo za jamsko biologijo: Kirbiš N., Vinko D., Aljančič G. Invazivke nikoli ne počivajo: Ozaveščanje o in preprečevanje negativnega vpliva invazivnih vrst na evropsko ogrožene vrste.
November 2017: Mednarodna organizacija IUCN je objavila poročilo World Heritage Outlook 2 – an analysis of the state of the worlds World Heritage Sites (pdf, 50 strani). Ugotavljajo, da so invazivne tujerodne vrste v letu 2017 največja grožnja svetovni naravni dediščini.
Oktober 2017: V okviru projekta LIFE Artemis so natisnili publikacijo Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih (pdf, 97 strani). Priročnik je eno ključnih orodij za izvajanje sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja, saj so v njem na enem mestu opisani ter na fotografijah in ilustracijah predstavljeni ključni znaki za prepoznavanje tujerodnih vrst rastlin, gliv, žuželk in sesalcev.
KAKO RAVNATI - PRIPOROČILA
- Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.
- Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.
- Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo.
- V društvih – na primer hortikulturnih, ljubiteljev akvarijskih živali, turistično-olepševalnih - organizirajmo izobraževanje svojih članov o invazivnih tujerodnih vrstah in ravnajmo tako, da bo tveganje kar najmanjše.
- O invazivnih tujerodnih vrstah poučimo tudi svoje prijatelje in sosede.
- Na vrtu invazivne okrasne rastline zamenjajmo z neinvazivnimi.
Priporočila za posamezno vrsto najdete tudi pri predstavitvah rastlin in živali.
Če organizirate odstranjevanje vrst, vam lahko z nasveti pomagajo strokovne institucije.
Več:
- Omejevanje širjenja - spletna stran Tujerodne vrste v Sloveniji, Zavod Symbiosis.
- Ukrepi: Osveščanje, Zgodnje obveščanje, Omejevanje širjenja
- Jež, Aljaž, 2009. Zamenjave invazivnih rastlinskih vrst z neinvazivnimi. Študija v sklopu projekta Invazivne tujerodne vrste - prezrta grožnja.
- Kodeks ravnanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami v hortikulturi (Code of conduct on horticulture and invasive alien plants), Svet Evrope, 2008.
- Code of conduct on Pets and Invasive Alien Species, Council of Europe, 2016 (pdf, 60 strani)
- Code of conduct on Hunting and Invasive Alien Species, Council of Europe, 2016 (pdf, 42 strani)
- Code of conduct on Zoological Gardens and Aquaria and Invasive Alien Species, Council of Europe, 2016 (pdf, 40 strani)