Ta veseli dan kulture

Ta veseli dan kulture bodo v Kosovelovi knjižnici Sežana obeležili z literarno-glasbenim nastopom pesnika Boruta Gombača in glasbenika Marka Groblerja, ki tvorita preverjen tandem z nastopi širom po Sloveniji.

Več informacij

Ta veseli dan kulture bomo v Štanjelu obeležili z dnevom kamišibaja otroških ustvarjalcev Slovenije.

Slovenski festival otroških ustvarjalcev kamišibaja letos praznuje svojo peto izvedbo.  Štanjel pa bo letos že četrtič gostil mlade pripovedovalce iz Slovenije in Italije.
Na festivalu se bo predstavilo kar 56 mladih ustvarjalcev, ki bodo svoje kamišibaj zgodbe predstavili v dveh sklopih:

• ob 15.00 in 
• ob 16.30. 

Prisrčno vabljeni, da prisluhnete 28 domiselnim predstavám, ki jih bodo oblikovali mladi iz cele Slovenije, zamejstva in našega domačega okolja.

Več informacij

Na Ta veseli dan kulture odpira vrata tudi Mitski park Rodik. V Centru za obiskovalce se boste skozi interaktivno razstavo Mitske in druge resničnosti, skupaj z nami zamislili nad različnimi pogledi na svet; mitskim, znanstvenim, religioznim in umetniškim. Brezplačno vodenje po razstavi bo na voljo od 9.00 do 15.00.
V centru bo potekala tudi izmenjevalnica knjig po principu "prineseš svojo, odneseš mojo". 

Kaj ti je deklica, drama, Slovenija, Italija, Hrvaška, Srbija | 2025 | 89 min
režija: Urška Djukić
igrajo: Jara SofijaOstan, Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Staša Popović, Mateja Strle, Saša Pavček

Sramežljiva in občutljiva 16-letna Lucija začne peti v dekliškem pevskem zboru, kjer se spoprijatelji s spogledljivo tretješolko Ano-Marijo. Ko zbor odpotuje na podeželski samostan za vikend intenzivnih vaj, Lucijino zanimanje za temnookega restavratorja postavi na preizkušnjo njeno prijateljstvo z Ano-Marijo in drugimi dekleti. Medtem ko se znajde v neznanem okolju, kjer raziskuje svojo prebujajočo se spolnost, Lucija začne dvomiti o svojih prepričanjih in vrednotah, kar zmoti harmonijo v zboru.
Film je na Berlinalu odprl novi uradni tekmovalni program Perspektive.

Več informacij

Na Ta veseli dan kulture bo vstop v Muzej tovorništva in prevozništva med 10.00 in 17.00 brezplačen.

Na Ta veseli dan kulture bo vstop v Muzej slovenskih filmskih igralcev med 10.00 in 17.00 brezplačen.
Ob 16.00 bomo za naše obiskovalce pripravili tudi vodenje po stalnih muzejskih razstavah.

V zgornjem nadstropju Škrateljnove hiše se razprostira stalna razstava, posvečena prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini, ki je v 30. letih 20. stoletja zaslovela po Evropi in svetu. V sklopu razstave je na ogled tudi dokumentarno-igrani film z naslovom Deklica s frnikulami (r. Silvan Furlan).
Osrednja muzejska razstava, posvečena slovenskim filmskim igralcem, pa nudi vpogled v skrivnosti filmske igre, življenja igralcev in s tem posredno v zgodovino slovenskega filma. Razstava je zasnovana tako, da lahko obiskovalci s pomočjo digitalne tehnologije tudi sami potešijo radovednost in obogatijo znanje o slovenskih filmskih igralcih in njihovih filmih.

Več informacij

Z namenom promocije rabe lesa za izdelke vas Društvo za zaščito lesa Slovenije in Konzorcij za les severne Primorske
vabita na uradno odprtje razstave Čar lesa 2025, ki bo v Pomniku miru na Cerju pri Mirnu.

Prisotne bodo nagovorili:

• Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica,
• mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras,
• Nedeljko Gregorič, predsednik Konzorcija za les in RIRDS,
• Oskar Kogoj, industrijski oblikovalec, Galerija Oskar Kogoj Nature Design,
• dr. Franc Pohleven, pobudnik in organizator razstav Čar lesa,
• mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo razstavo Čar lesa uradno odprl.

Program bo povezovala Petra Korošec za glasbeno popotnico bo poskrbela ženska vokalna zasedba ANIMO.
Razstava Čar lesa na Cerju bo na ogled do 2. februarja 2026

Več informacij

Kosovelova soba, Ljudska univerza Sežana

Na Zlatem čolnu v decembru gostimo avtorico zbirke kratkih zgodb Steklene stene, Ano Svetel.
Ana Svetel (1990) je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in avtorica znanstvene monografije Spremenljive krajine severovzhodne Islandije (2024). A ni le poklicana za znanost: uveljavila se je kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Podpisuje se pod pesniški zbirki Lepo in prav (2015) ter Marmor (2022) in kratkoprozno knjigo Dobra družba (2019) – vse so bile nominirane za vidne domače literarne nagrade, po zadnji je Radio Slovenija posnel serijo radijskih iger Prevozi. Njena besedila so objavljena v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah, prevedena v več kot deset jezikov in dobro antologijsko zastopana. Oddih od jezika avtorica najraje najde v klasični glasbi.
Zbirka Steklene stene Ane Svetel združuje pet motivno in tematsko raznolikih kratkih zgodb. To, kar jim je skupno, je značilni vonj našega časa, ki ga upoveduje avtoričina ubrana, zanesljiva in izbrušena pisava. Po čem vonja ta vonj? Nemara po hektičnem času, v katerem so medčloveški odnosi podvrženi zmrzali? Ali po trdem steklu, ki ne da od sebe niti kapljice vonja? Po zarodkih v velikosti sadežev? Po žrtvah in storilcih v vrstah profesorjev in študentk? Po nesproščeni komunikaciji, ki se zatika zaradi družbenih razlik, predsodkov in nestrpnega preganjanja teh? Po blagi svetlobi onstran prosojnih sten? Pa tudi po nepremičninskih agentkah in večnih selitvah. In morda po nepreklicni odraslosti, v kateri se po dolgih letih spet srečajo stari prijatelji s faksa, a se ne morejo več zares spomniti minulega obdobja, zato jim nostalgija spolzi med prsti … Najbolj cajtgajstna pa je bržkone Elza, hlastno izpisana zgodba o spletni vplivnici, mami dveh otrok, ki s svojimi objavami na Instagramu postaja izčiščen komentar našega časa. Komu ali čemu bo sledila ona?
Več informacij