Storževa galerija

Ime nosi po slikarju samouku Antonu Rupniku-Storževem.

V zadnji ulici na vrhu hriba se nahaja mala Storževa galerija. Ime nosi po slikarju samouku Antonu Rupniku – Storževem, ki je tukaj živel in delal zadnja leta svojega življenja.

Hiša je bila obnovljena po starem načinu gradnje kamnitih stavb v Štanjelu. Zidovi so zidani iz kamna, debeline od 60 do 80 cm zaradi potrebne nosilnosti težkih škrlatih streh. Neometani zidovi so vidni v podstrešnem delu zgradbe. V stenah so sem in tja pustili manjše vdolbine, katere so uporabljali kot odlagalno površino za razne predmete kot svetilko ali kaj drugega. Zidovi so zakajeni, ker so v prostoru uporabljali odprto ognjišče. Omet v prostoru je narejen samo iz apnene malte.

Ostrešje je zgrajeno iz hrastovega lesa. Špirovci so povezani s škarniki, ki obenem služijo kot stropniki. Za pritrjevanje plohov in vezanje špirovcev in škarnikov – stropnikov so bili uporabljeni leseni in kasneje železni žeblji. Za kritino so uporabljene kamnite škrle (iz lomljenega škrilastega apnenca). Škrle so bile položene na hrastove plohe. Srednji trije škarniki – stropniki so novi, krajna dva pa sta stara - kot je videti v galeriji.
Škrle so bile naložene ena na drugo, brez veziva, zato so škrlate strehe bolj strme kot strehe krite s korci. Kopov za pridobivanje škrl danes na Krasu ni več. Material za rekonstrukcijo škrlatih streh je pridobljen od starih udrtih streh, dodane pa so nove, ki so precej slabše in  manjše ter položene v beton.

GALERIJA

V galeriji so razstavljena dela Antona Rupnika – Storževega.
Rojen je bil leta 1905 v stari logaški družini. Radoveden, kot je bil že od mladih nog, je imel za naravo vedno odprte oči. Le narava je bila njegova učiteljica. Zato so tudi slike njej podobne. Postal je slikar (in tudi fotograf) sončnih pokrajin in žitnih polj. S čopičem opeva tihe in skromne lepote Notranjske in Krasa, in kot je sam dejal: »Iz mojih slik veje preteklost, mir, kruh in lepota.« V slikah je prisoten čisto človeški svet ter pomniki znoja in žuljev naših prednikov. Umrl je leta 1992 v Sežani.

Občasno razstavljamo v galeriji tudi dela drugih ustvarjalcev.