si

SVETOVNI DAN ZEMLJE

22. April 2020

Mineva 50 let, ko so na ulicah po vsem svetu milijoni protestnikov zahtevali ukrepe za zaščito okolja. 

Ta datum so Združeni narodi leta 2016 izbrali za dan, ko je bil slovesno podpisan pariški podnebni sporazum. Letošnji jubilejni dan Zemlje, posvečen temi podnebnih sprememb, zaradi globalne pandemije ne zaznamujejo čistilne akcije, izobraževalni dogodki in delavnice, pač so aktivisti večino dejavnosti prenesli na splet.

Dan opozarja na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Izkoristimo ta trenutek za ponovno oceno svojih navad in ustvarjanje novih, ki so boljše za naš planet. Gre za enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje. Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava. Če je ohranjena pestrost vrst rastlin in živali, če imajo vrste vitalne populacije in je genetska raznovrstnost visoka, so ekosistemi bolj odporni in se na spremembe lažje prilagajajo.

K temu prispevajo razni ukrepi kot npr:

- krožno gospodarstvo. Procesi servisiranja, ponovne uporabe, obnove, souporabe ter nakupa storitev nam omogočajo, da materiali dalj časa ostanejo v obtoku ter tako omogočajo ohranjanje naravnih virov. Poudarek je na preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi preobrazbi v visokokakovostne sekundarne vire. Osredotoča se na zasnovo in proizvodnjo na način, ki bi omogočali, da se uporabljeni viri čim dlje obdržijo v gospodarstvu.

 - Slovenija se je pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Zeleni dogovor (Green Deal) je v središču oz. med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva.

 - Naravne podnebne rešitve. Strokovnjaki pri soočanju s podnebnimi spremembami izpostavljajo poseben pomen gozdov, travišč in mokrišč, ki jih v Sloveniji ohranjamo tudi s tem, da imajo status območja Natura 2000 ali so del zavarovanih območij. Na njih s pomočjo različnih finančnih virov, vključno s projektnimi sredstvi (npr. LIFE, evropska kohezijska politika, skupne kmetijska politika, evropsko gospodarsko sodelovanje) izvajamo aktivnosti ohranjanja in izboljševanja stanja ekosistemov. Da bi naša prizadevanja še okrepili, smo pridobili tudi sredstva LIFE za integriran projekt okrepljenega upravljanja območij Natura 2000, ki ga izvajamo skupaj s 14 partnerji v obdobju 8 let. Več o projektu. Varstvo divjih opraševalcev. Od opraševanja žuželk je odvisnih kar 4/5 kmetijskih in prostoživečih rastlin. Za zanesljivo opraševanje in s tem stabilno pridelavo hrane je zato ključnega pomena ohranjanje raznovrstnosti opraševalcev, ki pa v svetu izjemno hitro upada. Na državnih zavarovanih območjih z aktivnim upravljanjem izvajamo aktivnosti za izboljšanje njihovih habitatov in ozaveščamo o vlogi tega pomembnega dela biotske raznovrstnosti Slovenije. Izboljšanje habitatov divjih čebel ministrstvo podpira tudi prek projektov na Natura 2000 območjih, financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru katerih se na terenu izboljšuje stanje številnih travišč. Od leta 2019 na pobudo in ob sofinanciranju Ministrstva za okolje in prostor poteka tudi raziskava o divjih opraševalcih, ki jo vodi Nacionalni inštitut za biologijo.

- Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali. Prebivalci Slovenije opažamo, da invazivne tujerodne vrste povzročajo vse več težav zdravju ljudi in gospodarstvu, strokovnjaki pa opozarjajo, da so postale ena od glavnih groženj biotski raznovrstnosti. Zaradi podnebnih sprememb se bodo nekatere invazivne tujerodne vrste še hitreje naselile ali širile. Z ukrepi Ministrstva za okolje in prostor preprečujemo njihov vnos in širitev. Ob pomoči različnih inštitucij in posameznikov smo zagotovili hitro odstranitev več vrst rastlin in živali, ki so bile v Sloveniji na novo zaznane, javnost pa obveščamo z informacijami na spletni strani Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali.

Tudi majhna dejanja štejejo: Kaj lahko naredimo sami?

Trenutna situacija kaže, da so spremembe ravnanja, ki koristijo planetu, naravi in vsem živim bitjem, mogoče (na primer smotrno ravnanje z viri kot je hrana in ravnanje z odpadki).

Naravo Slovenije, njeno bogastvo in veliko raznolikost lahko ohranimo, če to podpira večina prebivalcev in če k temu prispevamo tudi osebno.  Slovenija je med članicami Evropske unije, kjer si prebivalci osebno nadpovprečno prizadevamo za varstvo biotske raznovrstnosti in narave. Tako kažejo rezultati ankete, ki jo je pred nekaj leti objavila Evropska komisija. Za vse, ki si želimo prispevati k ohranjanju narave Slovenije, so številni strokovnjaki pomagali pripraviti priporočila, ki so objavljena na spletni strani Za ljubitelje narave.

Svetovni dan Zemlje ni samo danes. Vsak dan lahko naredimo nekaj, s čimer jo bomo ohranili v boljši kondiciji, za kar vam bodo hvaležne naslednje generacije in Zemlja.

Ostanite zdravi.

Več informacij o Svetovnem dnevu Zemlje (v angleščini). https://www.gov.si/novice/2020-04-21-svetovni-dan-zemlje-v-znamenju-podnebnih-ukrepov/

Nazaj

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.

Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem
Ne strinjam se Strinjam se