Kraški kamen in kamnoseštvo

Ob obilju kamna se je razvila tradicija njegove obdelave.

Pridobivanje kamna ima na Krasu tisočletno tradicijo, poznano že v antiki. Okoli večine kraških vasi zasledimo manjše kamnolome, ki jih domačini imenujejo jave. Kmetje so jih na svoji zemlji odpirali zase ali za najemnike. Kamen so pridobivali tako, da so najprej od kamnite stene lomili velike monolitne bloke, nato pa so jih klesali v delavnicah, ki so bile postavljene v kamnolomu ali drugje v kraških vaseh. Iz kamna so kamnoseki z izjemnim občutkom za detajle oblikovali okenske in vratne okvirje, stopnice, ognjiščne okvirje, konzole, nagrobne križe, obode vodnjakov, kamnite žlebove, cerkvena znamenja in seveda slovite kamnite oboke vhodov na domačije, ki jih Kraševci imenujejo kalune.

Kamnoseške mojstrovine so eden ključnih elementov tipične kraške arhitekture. Kamen pa je od nekdaj navdihoval tudi kiparje, ki so ustvarjali na Krasu.