Kraška hiša, Štanjel

Nadstropna kraška hiša odraža značaj ljudske arhitekture.

Etnološka zbirka Kraška hiša v Štanjelu je urejena v obnovljeni, domnevno najstarejši stavbi, t.i. "romanski" hiši. Hiša je bila po vsej verjetnosti sezidana v 14. ali 15. stoletju. Zbirka je posvečena materialni ljudski kulturi Krasa. Je pomnik iznajdljivosti preprostih prebivalcev, ki so za gradnjo, kjer je bilo mogoče, uporabili kamen. Deževnica je s škrlate strehe po kamnitih žlebovih speljana v monumentalni javni vodnjak ob njej, kar priča o pomenu vode za Kras. Hiša odraža arhitekturne posebnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike.

V pritličju je gospodarski del, v prvem nadstropju pa bivalni del. V gospodarskem delu obiskovalec s pomočjo razstavljenega orodja in predmetov spozna najpogostejše dejavnosti, s katerimi se je v preteklosti ukvarjal kraški človek: vinogradništvo, živinoreja in poljedelstvo. Svoj pridelek in izdelke so Kraševci največ prodajali v bližnjem Trstu, kasneje pa so v pokrajini, ki jo je zaznamovala bližina velemesta, razvijali prve oblike kmečkega turizma.

Bivalni del obsega kuhinjo in spalnico, vse v eni sobi. Tu so pogosto spali starejši člani družine ali otroci, v prostoru pa so hranili tudi poljske pridelke, npr. pšenico, ječmen, krompir in orehe. Za kraško kuhinjo je poleg okenske niše zelo značilna stenska niša - škafenca, s polico za vrče in škaf z vodo. Ob zakonski postelji stoji značilna zibelka, ob steni pa kraška poročna skrinja. Rjuhe na ležišču so iz domačega platna, odeje iz domače preje. Na postelji je značilna žimnica iz koruznega lubja – lubenca.