
Požar na Krasu
Kras je zajel največji požar v zgodovini Slovenije.
15. julija je zagorelo ob državni cesti Miren-Lokvica, ko je požar zajel območje 6 ha, a so ga lokalne gasilske enote uspele še isti dan obvladat. Le dva dni kasneje so v dopoldanskem času območje Renškega vrha in Fajtovega hriba zajeli novi plameni. Požar se je, zaradi izredno sušnih tal in močne burje, hitro širil v smeri Pomnika miru na Cerju in italijanske meje. Delo gasilcem so, poleg kraškega vetra, oteževale še detonacije neeksplodiranih ubojnih sredstev iz I. svetovne vojne. Požar se je širil, zagorelo je tudi v vasi Jamlje, v sosednji Italiji ter na območju Miren-Opatje selo, kjer je gorelo že nekaj dni pred tem.
Ogenj je iz italijanskih Jamelj kmalu dosegel nekdanji mejni prehod Klariči pri Brestovici in se pričel širiti v smeri vasi Brestovica pri Komnu, Sela na Krasu, Hudi Log, Korita na Krasu in Nova vas. Le nekaj deset kilometrov stran, na območju Mirna, se je tamkajšnji požar prav tako začel širiti proti sosednjim vasem – v smeri Vojščice in Temnice, Lokvice, Novela, Kostanjevice na Krasu ter najvišjega hriba na Krasu, Trstelja.
V prihodnjih dneh se je požar ponovno razplamtel in ogrožal vasi Opatje selo, Hudi Log, Nova vas, Vrtoče ter Merljaki, Martinuči, Žigoni, Vinišče, Mohorini in Oševljak. Po osmih dneh naporne intervencije je v soboto, 23. julija, gasilcem in ostalim strokovnim službam uspelo omejiti požar. Na pomoč jim je v noči na nedeljo priskočil tudi dež, hkrati pa je bila noč mirnejša tudi zaradi spremembe smeri vetra. Med strokovnimi službami, prostovoljci in domačini je končno zavladal optimizem, da bo obsežen požar mogoče obvladati.
Gasilci bodo požarišče do nadaljnjega nadzirali ter močili. Že majhna sprememba vetra ali drugih pogojev lahko situacijo povrne v kritično stanje.
Nekaj pomembnih dejstev o požaru:
- Pogorelo je več kot 3500 ha;
- Gasilo je preko 11.000 gasilk in gasilcev (več kot 90 % prostovoljnih), na Kras so prišli z 2200 gasilskimi vozili;
- Gašenje je potekalo tudi iz zraka, in sicer kar 11 helikopterjev in letal iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Italije, Slovaške, Avstrije in Romunije;
- Prvič je pri gašenju pomagal tudi policijski vodni top;
- Na intervenciji je pomagalo 1250 pripadnikov podpornih enot (reševalci, civilna zaščita, vojska, policija, Rdeči križ, Dars in druge strokovne službe);
- Odrejena je bila začasna evakuacija prebivalcev trinajstih vasi v Sloveniji;
- Gasilci so uspeli pred ognjem ubraniti vse stanovanjske stavbe. V požaru je pogorela koča med Renčami in Trsteljem;
- Sodelovali so tudi lovci;
- Iz zemlje so pobrali več kot 300 neeksplodiranih ubojnih sredstev - skupno skoraj dve toni, več kot 50 jih je eksplodiralo v ognju.
Tudi tokrat smo dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko nam je najtežje. Pomagali so posamezniki, društva, podjetja ter druge organizacije, med drugim z donacijami hrane in pijače ter drugih dobrin za junake, ki so se in se še vedno borijo v izrednih razmerah.
Pri tem lahko pomagate tudi sami. V gasilskih domovih na Krasu je med divjanjem požara potekalo zbiranje hrane, pijače in ostalih dobrin, ki so jih potrebovali gasilci in drugi delavci. Sedaj, ko upamo, da je najhujše mimo, pa vas vabimo, da gasilcem oz. gasilskim društvom pomagate z donacijo denarnih sredstev, ki bodo namenjena izključno za popravilo ali nakup opreme, poškodovane ali uničene pri gašenju, in za popravilo škode po požaru.
Čeprav upamo, da je najhujše mimo, pa vse obiskovalce naprošamo, da se v prihodnjih dneh ne odpravljajo na območja, kjer je potekal požar. Strokovne službe so še vedno na terenu, saj nadzorujejo požarišče in opravljajo čiščenje po požaru. Obstaja pa tudi nevarnost neeksplodiranih ubojnih sredstev. Z veseljem vas bomo povabili, ko bo to – na varen način – mogoče.