Kolo kulture Krasa

Na kolesu ali z avtom v svet kulture Krasa. 

Sledite poti Kolo kulture Krasa, in se podajte med vasice, kjer so živeli in ustvarjali pesniki, pisatelji, kiparji... Zemljevid s potjo lahko kupite na TIC-i Sežana, Dutovlje, Lokev ter v Hostlu Pliskovica.

Na Krasu je krasno. Od Kosovelove rojstne hiše se podamo do vile Mirasasso, v TICu poiščemo informacije, ogledamo si Botanični vrt družine Scaramanga, najamemo vrhunsko kolo MATHITECH in se nato odpeljemo v Lipico, kjer občudujemo Černigojev kostruktivizem in dolino lurške Matere Božje. Lahko zavijemo v zamejstvo po trasi Malega kraškega maratona ali pa kar v Lokev k ekspresionizmu Toneta Kralja, pastirskim hiškam in v vojaški muzej Tabor. V bližini sta tudi Vilenica, kjer se vsako leto odvija Mednarodni literarni festival, in Divača, ki se ponaša z muzejem slavne slovenske igralke Ite Rine in zapuščino mednarodno znanega slikarja tetraplegika Stojana Zafreda. Morda pa nam ostane čas še za ogled Unescovih Škocjanskih jam. Pred povratkom v središče slovenskega Krasa zavijemo proti Avberju, kjer lahko ponovno občudujemo dela vrhunskega Toneta Kralja, malo nižje, v Ponikvah, pa nas že pričakuje eden od štirih veličastnih – Ciril Zlobec. Lahko se peljemo skozi Koprivo in obiščemo Branko Jurco ter Borojevića von Bojna, ali pa nadaljujemo do Fabianija v Kobdilju. Če nas ne zamika »Švica« s Fort Ontarijem Arturja Šterna, nadaljujemo pot v Štanjel do Ferarijevega vrta. Fabiani nas čaka tudi v Komnu (Vila Storici), blizu je Spacalova Škrbina in edinstvena cerkev v Svetem. Skozi Štrekljevo Gorjansko in mimo republike Škofi žlahtnega komedijanta Gojca zaidemo do vedno gostoljubnega Mladinskega hotela Pr’Slamčevih v Pliskovici, Bunčetove domačije s TICem v Dutovljah, Srečkovega doma v Tomaju in, nazaj v Sežano. Na Krasu je krasno.

TRASE:
Glavna trasa
• Sežana – Lipica – Lokev – Divača – Sežana - Križ – Avber – Ponikve – Kobdilj – Štanjel – Komen – Gorjansko –Škofi – Kregolišče – Pliskovica – Dutovlje – Tomaj– Sežana

Pod – trase:
• Sežana – Lipica – Lokev – Divača – Sežana
• Sežana - Križ –   Avber – Ponikve – Kopriva   – Skopo - Dutovlje – Tomaj – Sežana
• Sežana - Križ – Avber – Ponikve – Kobdilj – Štanjel – Komen – Gorjansko – Škofi – Kregolišče – Pliskovica – Dutovlje – Tomaj– Sežana
• Sežana – Orlek – Trebče – Bazovica – Lipica – Sežana (trasa Malega kraškega maratona)

SEŽANA
Največji kraj na slovenskem Krasu, mesto Sežana, je občinsko središče na pomembni obmejni legi med Trstom in Ljubljano. Danes šteje čez pet tisoč prebivalcev ter s celotno občino, ki obsega dvanajst krajevnih skupnosti nekaj manj kot 12.000 prebivalcev.

BOTANIČNI PARK 
(http://www.ksp-sezana.si/obiscite-nas/botanicni-park , T: 05/ 731 12 00)
Rojstvo parka sega v leto 1848, ko je družina Scaramanga iz Trsta od domačinov odkupila posest in na njej zgradila vilo Mirasasso. Z leti je park rasel in se širil, saj so ga nenehno zasajevali z različnimi sadikami in semeni, ki so jih prinašali mornarji in sam takratni lastnik parka Giovanni Scaramanga di Hiccolo Cavaliere z raznih koncev sveta.

GOZDNA UČNA POT TABOR
(http://www.zgs.gov.si , T: 05/ 707 44 00)
Učna pot se vije po hribu Tabor nad mestom Sežana. Na poti spoznavamo drevesna vrste na Krasu, nekatere naravne procese v gozdu, kulturno dediščino na hribu Tabor in funkcije gozda. Dolžina poti je 2,9 km.

MESTNA UČNA POT SEŽANA
(http://users.volja.net/rogirob/zemljevid.htm , T: 05/ 730 03 03)
Današnje naravne in kulturne dediščine mesta Sežana bi zagotovo ne bilo v taki obliki, če bi se ne združilo kar nekaj srečnih naključij v razvoju dogodkov in pripomoglo k temu, da je danes Sežana kulturno bogata tudi z zelenjem in različnimi vrstami rastlin. 

CERKEV SVETEGA MARTINA
Sežanska cerkev je posvečena Sv. Martinu in je zrasla na delu stare cerkvice , ki je bila zgrajena  leta 1509. Ob cerkvi stoji zvonik, ki je bil zgrajen leta 1794. Ta je oglejskega tipa, visok 36 metrov in iz belega kamna zgrajen.

FURMANSKE POTI PO SEŽANI
Sežana je bila pravo furmansko središče. Posebno mesto v prevozu po »cesarski cesti« so imeli prevozniki, ki so jim pravili furmani, in so vozili s težkimi vozovi pridelke in blago v Trst, od tam pa spet blago, ki je prihajalo z ladjami v pristanišče.

MUZEJSKA ZBIRKA FABRIS
(T: 05/ 734 11 56)
Zasebna zbirka starih predmetov (orožja, uniform, fotografij, gospodinjskih predmetov, kmečkega orodja, starih listin) nas popelje v preteklost. Obiskovalec začne razmišljati, kako so živeli naši predniki, zakaj so jim take naprave včasih služile.

VOJAŠKO POKOPALIŠČE
Vojaško pokopališče v Sežani je iz 1. svetovne vojne. Na njem so pokopani vojaki avstro-ogrske vojske, ki so padli med leti 1915 in 1917.

SREČKO KOSOVEL (1904, Sežana – 1926, Tomaj)
Srečko Kosovel je prijokal na svet 18. marca 1904 v Sežani na Krasu. V začetku svojega ustvarjanja je bil predvsem pod vplivom moderne in impresionizma. Prevladujoči motivi v njegovi poeziji so bili Kras, mati in smrt. Kasneje je prešel v ekspresionizem, iz bežnih vtisov v disharmonično izražanje čustev. Razvil je vizionarno, družbeno in versko tematiko, ki je imela osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki je nosila v sebi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Leta 1925 je iz ekspresionizma prešel na konstruktivističen slog. 

SPOMINSKA SOBA SREČKA KOSOVELA
(www.lu-sezana.si , T: 05/ 731 13 02)
Kosovelovo spominsko sobo je po zamisli ing. arh. Janeza Suhadolca uredila takratna Delavska univerza, ki pod novim imenom Ljudska univerza še danes upravlja s sobo. To je prostor, kjer ob glasbeni spremljavi poslušamo Srečkove pesmi in gledamo diapozitive s kraškimi motivi.

POT SREČKA KOSOVELA, Sežana ~ Tomaj
(T: 05/ 730 01 14)
Kosovelova učna pot poteka od Sežane do Tomaja in predstavlja traso, ki jo je vsak dan prehodil Srečko Kosovel od šole do doma. Pot je razgibana, dolga tri kilometre in se vije po pisani in bogati kraški gmajni. 

KOSOVELOVA DOMAČIJA, Tomaj
(T: 05/ 764 21 08)
Kosovelova domačija je urejena kot spominska zbirka družine Kosovel v hiši, ki so jo zgradili, ko so fašisti prisilno upokojili nadučitelja Antona Kosovela. Kosovelova domačija stoji ob glavni cesti Sežana - Nova Gorica, kot zadnja stavba na desni v smeri proti Dutovljam in Novi Gorici.

LIPICA
Lipica je kraj, kjer narava in umetnost živita v sozvočju, kjer se zelena in bela zlivata s slikovitimi barvami Černigojevih del v njegovi galeriji v središču kobilarne. Tako lahko v Lipici, ki je svetovni kulturni spomenik, uživamo vse, kar nam ugaja: zabavo, šport, naravo in umetnost.

KOBILARNA LIPICA
(www.lipica.org, T: 05/ 739 15 80)
Kobilarna Lipica je zibelka vseh lipicanskih konj na svetu. Danes je eden najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov Republike Slovenije, njena bogata zgodovina pa sega v daljne leto 1580. Muzej lipicanca Lipikum se nahaja v zgodovinskem stavbnem jedru kobilarne, v nekdanjem objektu Stara depandansa.Tekaško-sprehajalna pot po posestvu Kobilarne Lipica je označena sprehajalno-tekaška steza, ki se začne pri usmerjevalni tabli za "Dolino Lurške matere božje" in gre mimo kapelice ob skrajnem južnem zidu posestva Kobilarne Lipica (v smeri Sežana) in po cca 2km zavije desno skozi miren gozdiček pod golf igriščem, nato poteka ponovno mimo doline "Srnjak" (pod 9. golf luknjo) na glavno cesto proti hotelu Klub, kjer je tudi cilj (pri startu). Pot je v celoti označena (tudi metrsko, na 500m je tabla.

DOLINA LURŠKE MATERE BOŽJE
V letih 1848-1875 je kobilarno vodil Karel Grunn, kateri se je hudo bolan zatekel po zdravje prav v dolino Lurške Matere Božje, kjer je med visokimi drevesi preživel cele dneve, dokler ni ozdravel. V zahvalo je dal postaviti kapelo, vklesano v naravno steno, s kipom Matere Božje. 

KAPELA POSVEČENA SVETEMU ANTONU PADOVANSKEMU
Kapela je posvečena sv. Antonu Padovanskemu, ki je tudi zaščitnik proti boleznim živine. Zgodovinski viri poročajo o kapeli že v 17. stoletju, takšna kot je danes pa kaže značilnosti oblikovanja devetnajstega stoletja.

LUDVIKOVA KRAŠKA UČNA POT
(T: 05/ 734 63 39)
Pot obsega 15 oglednih točk: lipiški kal, ledenica, kamnolom, Jama Vilenica, kraški osamelec, naravno okno iz apnenca, jama Malanca, mejni kamen, Golokratna jama, Orleška smodiščnica, kraške tvorbe, kamnita pastirska hiša, kamnita goba, rovi rudnika. 

AVGUST ČERNIGOJ (1898, Trst – 1985, Sežana)
Avgust Černigoj se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu. Študiral je v Trstu umetno-obrtni šoli. Diplomiral na akademiji v Bologni, bil študent münchenske akademije in kot edini slovenski umetnik v znameniti šoli Bauhaus v Weimarju. Zadnjih pet let svojega življenja je preživel v Lipici. Umrl je 17. novembra 1985 leta v Sežani, kjer je tudi pokopan.

GALERIJA AVGUSTA ČERNIGOJA
(www.lipica.org, T: 05/ 739 15 80)
V zbirki Galerije Avgust Černigoj v Lipici je zbranih preko 1400 del. Černigoj šele s svojo galerijo dobi tisto mesto, ki mu od samega začetka pripada, kajti nedvomno je, da je Avgust Černigoj prispeval pomemben in neprecenljiv delež k zgodovini slovenske likovne umetnosti.

LOKEV
Lokev je ena največjih slovenskih vasi in ima vse kraške značilnosti. Znana je po kalih, štirnah in lično urejenih pešpoteh. V središču vasi je turistična pisarna TIC Lokev, ki obiskovalcem nudi informacije o Krasu in o njegovi turistični ponudbi. 

VOJAŠKI MUZEJ TABOR LOKEV
(www.kras-carso/muzej/tabor, T: 05/ 767 05 81)
Muzej je bil odprt za javnost leta 1994 in od tega časa je bil odlikovan z 43 plaketami in priznanji. Poleg tega je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov.

FABIANOVA MUZEJSKA TRGOVINA
(T: 01/ 540 35 27)
V muzeju si lahko ogledate predmete, ki so nepogrešljiv del inventarja v vsaki trgovini z mešanim blagom tistega časa, kot npr. stojala za bombone, semena, kreme za čevlje, pecilni praški, kis, kozmetični pripomočki, petrolej, šiviljski pripomočki, tobačni izdelki, začimbe, pralni praški, mila, kava, barve…

POHOD NA KOKOŠKO
Kokoš je eden od vrhov gričevja, ki ločuje Sežanski Kras (bolj natančno, Lokavsko polje) od Tržaškega zaliva. Gričevje je prepredeno s pešpotmi, kolesarskimi in jahalnimi stezami in kot takšno idealno za spomladanske ali jesenske sprehode (poletnim se boste zaradi vročine verjetno izognili).

PASTIRSKA HIŠA
Pri vsaki hiši so običajno imeli veliko živine, ki jo je bilo potrebno pasti in poskrbeti, da je bilo čim več hrane za živino. Zato so kosci skrbno kosili vsak razpoložljivi kos zemlje. Ker so se tako kosci kot pastirji večkrat znašli sredi dežja ali burje so si iz kamnitih gmot zidali znane pastirske hiške, v katere so se skrili pred nenadnimi padavinami ali pa tudi pred žgočim soncem.

GOTSKA KAPELA
Stoji tik ob cerkvi sv. Mihaela se ponaša z izredno kvalitetno klesanim gotskim portalom na katerem je vklesana letnica 1426. 

CERKEV SVETEGA MIHAELA
(T: 05/ 767 00 44)
Prvotno cerkev so  zgradili templjarji že leta 1118, vendar so kasneje zgradili novo, večjo. Današnja cerkev je zgrajena na mestu prvotne in v njej so freske znanega slovenskega slikarja Toneta Kralja.

TONE KRALJ (1900, Zagorica – 1975, Ljubljana)
Tone Kralj predstavlja ključno osebnost slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Posegal je na različna področja likovne ustvarjalnosti in v več kot pol stoletja ustvaril obsežen opus stenskih poslikav, oljnih podob, skulptur, grafik, risb, ilustracij, lutk in celo oblikovalskih in arhitekturnih stvaritev. 

DIVAČA
Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje, ki je najpomembnejše prometno središče na Krasu in središče občine Divača. 

DIVAŠKA JAMA
(www.divaska-jama.info, T: 031/522 785)
Divaška jama je dolga 700m in ima več kot 1500m poti. Pri ogledu jame se spustimo do globine 76 m. V jami si obiskovalci lahko ogledajo izredno kapniško bogastvo Divaškega Krasa. 

KRASOSLOVNA NARAVOSLOVNA UČNA POT
(www.divaca.si, T: 05/ 731 09 30)
Pot lahko začnemo na različnih točkah, popelje nas okoli Udorne doline Risnik, kjer je razgledna točka, mimo doline Divaški Radvanj in Gorenjski Radvanj, mimo Pečine Triglavca do Divaške jame. Ob njej boste spoznali tudi pestro rastlinstvo in živalstvo. 

ŠKOCJANSKE JAME
(www.park-skocjanske-jame.si, 05/ 708 21 10)
Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot sedmimi tisoči jam v Sloveniji. Sestavlja jih namreč splet enajstih jam, udornic, ponorov, naravnih mostov… Zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine so jih pri UNESCO vpisali v Seznam svetovne dediščine že od leta 1986.
Muzejske zbirke: etnološka zbirka, krasoslovna zbirka in biološka, geološka in arheološka zbirka.
Učna pot v Parku Škocjanske jame je še posebej primerna za šolske skupine. Za najavljene skupine je mogoče tudi vodenje po učni poti – terenski pouk z delovnimi listi. 

PEŠPOT OD DIVAČE DO ŠKOCJANSKIH JAM
(www.park-skocjanske-jame.si, 05/ 708 21 10)
Hoja se začne ali konča na železniški in avtobusni postaji v Divači. 

MUZEJ SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV
(www.muzejdivaca.si, T: 05/ 731 09 49)
Na prenovljeni Škrateljnovi domačiji, je v prenovljeni štali  na ogled stalna razstava posvečena slovenskim filmskim igralcem. Hram s skednjem pa je prevzel vlogo večnamenske dvorane.

STALNA RAZSTAVA FILMSKE IGRALKE ITE RINE
(www.muzejdivaca.si, T: 05/ 731 09 49)
 Škrateljnova domačija, ki s koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo. Je izjemen spomenik kmečkega stavbarstva. Danes si v hiši lahko ogledamo spominsko razstavo, posvečeno prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini.

ITA RINA (1907, Divača – 1979, Budva)
Prva slovenska filmska zvezda Ida Kravanja z umetniškim imenom Ita Rina se je rodila v Divači 7. Julija 1907. Kot številne zvezde nemega filma je tudi Ita Rina prišla do prve filmske vloge s pomočjo nastopa na lepotnem tekmovanju.

STOJAN ZAFRED (1951, Postojna – 2002, Divača)
Stojan Zafred se je rodil 13. julija 1951 v Postojni in žal, 29. decembra 2002 v Divači sredi ustvarjalnih del umrl. Umetnik je med našimi likovnimi ustvarjalci amaterji mednarodno najbolj znan, saj so njegova dela visela na stenah razstavišč vse od Vaduza, Züricha, Londona, Stockholma do Festival Halla v Londonu. 

AVBER
Avber je tipična kraška vasica z domačijami, ki so postavljene okrog rodovitnih površin na pobočju manjšega hriba. 

CERKEV SVETEGA NIKOLAJA
Že od daleč nas v vasi Avber pritegne čebulasti zvonik zelene barve (kar ni ravno tipično za okoliške vasice), ki krasi cerkev sv. Nikolaja iz 17. stol., v notranjosti cerkve so freske Toneta Kralja iz leta 1928 vredne ogleda.

PONIKVE
Deloma gručasto, deloma razloženo naselje leži na južnem pobočju nizkega griča. Vaški zavetnik je Sv. Luka, ki goduje v oktobru. Ponikovci so ponosni tudi na svoj Gasilski dom v katerem se mladi in malo manj mladi urijo kot gasilci prostovoljc.

CIRIL ZLOBEC (1925, Ponikve)
Ciril Zlobec se je rodil v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki, 4. julija leta 1925 v Ponikvah. Po drugi svetovni vojni je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar. Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. 

KOBDILJ
Kobdilj je gručasto naselje, na severovzhodnem delu komenskega Krasa, tik ob štanjelskem srednjeveškem naselju. V krajevni zgodovini je najpomembnejši pečat zapustila družina Fabiani, ki je tu izpričana od 17. stoletja dalje. 

FABIANIJEVA POT
Fabianijevo pot sestavlja več različnih, med seboj povezanih sprehajalnih poti.Krožna panoramska pot je skrita v gozdu in poteka 20 metrov pod srednjeveškim obzidjem, ki zapira mestno naselbino na severu. 

MAKS FABIANI (1865, Kobdilj – 1962, Gorica)
Fabiani je eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Bil je profesor na dunajski tehnični univerzi, umetnostni svetovalec habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. 

ŠTANJEL
Štanjel je slikovito kraško naselje v Občini Komen. Je terasasto razporejeno proti vrhu 363 m visokega griča Turn. Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke.

GRAD ŠTANJEL
(www.komenlsi, T: 05/ 769 00 56)
Grad predstavlja dominantni del starega naselja. Leta 1988 so v obnovljenem delu odprli galerijo s stalno zbirko priznanega slikarja in grafika Lojzeta Spacala, ob sobotah pa tu mladoporočenci sklepajo zakonske zveze.

CERKEV SVETEGA DANIJELA
Župnijska cerkev sv. Danijela je bila sezidana med leti 1455 in 1460 na prostoru starejše stavbe in kljub kasnejšim baročnim prezidavam predstavlja enega ključnih spomenikov gotske arhitekture na Krasu.

FERRARIJEV VRT
Kompleks vile z vrtom je nastajal v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta Maksa Fabianija in je najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama pri nas. 

RAZSTAVIŠČE STOLP NA VRATIH
(T: 05/ 769 00 18)
Včasih del Ferrarijeve vile je danes galerija z občasnimi razstavami in prodajalna spominkov - »Razstavišče Stolp na vratih«.

KRAŠKA ALI ROMANSKA HIŠA
Romanska ali kraška hiša odraža arhitekturne značilnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike. 

AVSTRO-OGRSKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE 
V spodnjem delu vasi, ne daleč stran od železniških tirov, je danes sicer precej uničeno avstro-ogrsko pokopališče, ki pa vendar še vedno odraža spomin na mlade fante, ki so v boju izgubili življenje.

GALERIJA LOJZETA SPACALA
(T: 05/ 769 01 97)
Galerija s stalno zbirko slikarja in grafika Lojzeta Spacala.

LOJZE SPACAL (1907, Trst – 2000, Nabrežina)
Lojze Spacal velja za enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru ter za svetovno uveljavljenega umetnika, ki je svoj ustvarjalni vrh dosegel v grafičnih tehnikah, predvsem v linorezu in lesorezu.

KOMEN
Kot pomembno upravno, gospodarsko, politično in kulturno središče je zaživelo že proti koncu 19. Stoletja, ko so se v vasi razvile številne obrtne dejavnosti, gostinstvo, trgovine in upravne funkcije. 

SPREHAJALNA POT CIRJE
(T: 05/ 769 00 56)
Naj vas pot pripelje tudi v Cirje – pot ni vzdrževana. Spočili se boste v borovem gozdičku, zasanjali ob jelki, ki sili k soncu in za trenutek prisluhnili harmoniji življenja, ki je večna v primerjavi z nami, ljudmi.

PO SLEDEH SOŠKE FRONETE
Markirana pot nas iz popelje po nekdanji fronti, kjer lahko vidimo topniške položaje, strelne jarke, porušeno betonsko utrdbo, Grofovo jamo… 

SVETO
Sveto je manjša vas v osrčju  Komenskega Krasa. Vas pa naj bi se razvila ob podružni, nekoč romarski cerkvi sv. Tilha, h kateremu so se ljudje zatekali v stiskah, naravnih ujmah in drugih nesrečah, dekleta pa so ga prosile za dobrega moža.

CERKEV SV. TILNA
Podružnična cerkev sv. Tilna (po domače sv. Tilha) v središču vasi (Briteh) pripada komenski župniji. Cerkev spada med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture na Slovenskem. Edinstvena je predvsem zaradi osmerokotne oblike cerkvene ladje iz leta 1576.

GORJANSKO
Gorjansko je gručasta kraška vas ob cesti, ki vodi iz Komna proti  večjim tržaškim mestom v Italiji.

KAREL ŠTREKELJ (1859, Gorjansko – 1912, Gradec)
Aktivno se je udejstvoval v Slovenskem literarnem društvu, ki je delovalo med slovenskimi študenti visokih šol na Dunaju, poleg tega je pogosto objavljal novice in krajša besedila v leposlovnem znanstvenem listu Ljubljanski zvon.
Poleg slovenskega jezika, katerega snov je kot prvi univerzitetni profesor slavistike podajal v slovenščini, je predaval tudi staro cerkveno slovanščino in srbohrvaščino na Univerzi v Gradcu

KOPRIVA
Nekoč uskoško naselje naj bi dobilo ime po rastlini. »Gurnji« in »Spodnji« konec vasi povezuje komunska štirna, ki ima na »šapi« vklesano letnico 1817.

BRANKA JURCA (1914, Kopriva – 1999, Ljubljana)
Ustvarila je okrog 35 mladinskih povesti, romanov, samostojnih zgodb in zbirk krajših pripovedi. Večina njenih del je polna doživetij otrok in mladostnikov. Ta doživetja so iz resničnosti, iz dogodkov, vtisov in doživetij, ki jih je pisateljica doživela v svojem otroštvu oz. mladosti ter v obdobju poučevanja. 

SVETOZAR BOROJEVIĆ VON BOJNA (1856, Umetić – 1920, Celovec)
Svetozar Borojević von Bojna je bil rojen 13. decembra 1856 v vasi Umetić, nedaleč od Kostajnice pri Uni.
Pred župnijsko cerkvijo v Koprivi na Krasu stoji spomenik, za katerega domačini pravijo, da je  bil postavljen na čast generala Svetozarja Borojevića, komandanta 5. armade. Ker so ga italijanske oblasti po zasedbi Primorske predelale in odstranile morebitne napise, danes lahko samo ugibamo komu in kdo ga je postavil. Vsekakor pa so na obeh bočnih delih vklesana imena padlih domačinov, ki so jih tja vklesali naknadno, po prvi svetovni vojni.

ŠKOFI
Škofi, najmanjša vasica v komenski občini, leži na manjši vzpetini ob lokalni cesti Kregolišče - Brje. Največji pomen za vas je imela družina Štrekelj, ki se je v vas preselila iz Gorjanskega, o čemer nam priča že sam vhod v domačijo, ki ga krasi prekrasna ’’kaluna’’.

GOJMIR LEŠNJAK – GOJC (1959, Ljubljana)
 Gojmir Lešnjak – Gojc, slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, glasbenik. Po študiju je igral v Slovenskem mladinskem gledališču, nato pa se zaposlil leta 1991 v SSG Trst, kjer je bil član igralskega ansambla do 1995. V nadaljevanju ga srečamo kot igralca v skoraj vseh slovenskih gledališčih. Znan je po svojem izrednem družbenem aganžmaju in izjemni organizatorski žilici, saj je uspel povezati slovenske kulturne domove, odziva se na kulturne in politične dogodke iz lokalnega, slovenskega in širšega okolja z neposrednimi akcijami in izjavami, predvsem pa z reakcijami nanje v svojih nastopih. 

PLISKOVICA
Značilna kraška vasica v osrčju Krasa ponuja številne možnosti aktivnega oddiha, spoznavanja kamnoseških spretnosti ter kralja kraških vinskih kleti, vino teran. Ob cerkvi Sv. Tomaža, stoji mogočna starodavna lipa. V Pliskovici je del otroštva preživel tudi Srečko Kosovel, saj je njegov oče učil na vaški šoli. Iz središča vasi vodi Pliskina učna pot, ki je krožno speljana med Pliskovico in Kosoveljami. Ob poti spoznavamo, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Tu vidimo tudi ostanke avstro-ogrske vojaške kapele iz  1. sv. vojne. Vas je odlično izhodišče za  vzpon na hrib Volnik, kot tudi za kolesarke in druge pohodniške ture. 

MLADINSKI HOTEL PLISKOVICA
(www.hostelkras.com, T: 05/ 764 02 50)
Urejen je v več kot 400 let stari Slamčevi domačiji, ki je  kljub prenovi,  vse do danes ohranila lastnosti tipične kraške domačije in je zato zaščitena kot kulturni spomenik. V mladinskem hotelu deluje info točka, obiskovalci in gosti pa si lahko izposodijo kolesa za  popolno doživetje Krasa. 

DUTOVLJE
Vas v središču vinorodnega okoliša Krasa se prvič omenja leta 1278, sledi naselitve pa segajo daleč v prazgodovino. Središče vasi je strnjeno okrog cerkve sv. Jurija iz 15. stoletja., nekoč utrdbe vitezov templjarjev. Zanimiv je tudi vaški vodnjak z vklesanim Kristusovim monogramom in srcem iz leta 1848.
Še danes se lahko vidijo ostanki vojaške železniške proge Dutovlje/Skopo – Kostanjevica, ki jo je leta 1915 zgradila 35. Cesarska kraljeva železniška četa s pomočjo vojnih ujetnikov. Vas je znana po prireditvi Praznik terana in pršuta, ki poteka v mesecu avgustu.

PEPIN KRAŠKI VRT
(T: 05/ 764 15 49)
Pepin kraški vrt je na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show 2009, prejel najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov. Avtentičen kraški vrt prikazuje ohranjanje in zaščito naravne in kulturne dediščine ter ohranitev matičnega Krasa kot edinstven primer kulturne krajine, kjer se tradicija enači z visoko mero umetnosti. Na Bunčetovi domačiji, kjer je vrt postavljen na ogled, deluje tudi info točka Dutovlje. 

AVSTRO-OGRSKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE
Postavljeno je bilo leta 1917, za potrebe Avstro-Ogrskih vojakov, ki so padli pretežno na zgornjem Krasu. Sredi pokopališča je na kraškem kamnu postavljen visok betonski križ, na spodnji plošči pa napis: V spomin padlim. 

TOMAJ
Tomaj je kraško naselje, ki se nahaja na pobočju griča Tabor, in je bilo poseljeno že pred 8. stoletjem pr. n. št.. Iz ostankov Tabora so leta 1895 zgradili samostan – Zavod šolskih sester, kjer se je 1889 začel pouk. Tu je značilna rdeča zemlja (terra rosa), ki je posebno primerna za trto refošk, iz katere pridelujejo odličen teran.

KOSOVELOVA DOMAČIJA
(T: 05/ 764 21 08)
Kosovelova domačija je urejena kot spominska zbirka družine Kosovel v hiši, ki so jo zgradili, ko so fašisti prisilno upokojili Kosovelovega očeta. Domačija stoji ob glavni cesti Sežana –- Nova Gorica. V hiši je urejena spominska soba pesnika Srečka Kosovela, kjer so predstavljena njegova dela in osebni predmeti. Pesnik je v Tomaju nekaj časa živel in tudi umrl, star le 22 let. Na bližnjem pokopališču, je tudi pokopan.

CERKEV SV. PETRA IN PAVLA
Na mestu sedanje župnijske cerkve je nekdaj stala najstarejša cerkev na območju Krasa, ki je bila sezidana v 11. stoletju in posvečena sv. Pavlu. Današnja cerkev je bila zgrajena leta 1446 v poznogotskem slogu. Cerkev je poslikal Tone Kralj. Cerkvica je dobila izvirno fizionomijo v 15. stoletju, posebno zanimivi so tudi vzidani slovenski nagrobniki iz 19. stoletja.

CERKEV DEVICE MARIJE
S skrlami krita cerkev stoji ob pokopališču, svojo izvirno fizionomijo je dobila v 15. stoletju s tristrano zaključenim, rebrasto obokanim prezbiterijem in ravno ladjo. Zanimivi so tudi vzidani slovenski nagrobniki ter zunanji oltar iz leta 1866, ki je tako kot nagrobniki upoštevanja vreden spomenik ljudske umetnosti.

VRABČE
Vrabeljci se delijo na Gurenjce, Brčkarje in Dulenjce. Hiše so tesno druga ob drugi. Kljub malemu številu hiš so Vrabče pomembno prometno križišče. Tu se srečajo ceste, po katerih lahko prideš v Podnanos, Štjak, Senožeče ali Štorje.

ARTUR ŠTERN (1965, Ljubljana)
Artur Štern, doktor veterinarske medicine, doktor bioloških znanosti, esejist. Kot publicist se je proslavil sredi 90. let z eseji o metabiologiji v Razgledih, pozneje pisal tudi romane, zlasti Jebo z lipicanci (2001) in Šepet razglašenih (2007, pet romanov).

 

Dodatne informacije:

Turistično informacijski center Sežana
Partizanska cesta 63; 6210 Sežana
T: 05/ 731 01 28
@: tic.sezana@siol.net 
www.vinskacestakras.si


Turistično informacijski center Dutovlje        
Dutovlje 65; 6210 Dutovlje            
T:05/ 764 15 49
@: tic.dutovlje@gmail.com


Turistično informacijski center Lokev        
Lokev 139; 6219 Lokev                
T: 05 762 10 17                    
@: lokev.tic@gmail.com


 Mladinski hotel Pliskovica
Pliskovica 11, 6221 Dutovlje
T: 05/764 02 50
@: info@hostelkras.com
www.hostelkras.com

TIC Temnica
Temnica 10; 5296 Kostanjevica na Krasu
T: 05 308 00 40        
@: info.temnica@siol.net
www.storija.info, www.potimirunakrasu.info

TIC Štanjel
Štanjel 1a; 6222 Štanjel
T: 05 769 00 56, 041 383 986
F: 05 731 04 60
@: tic.stanjel@komen. si
www.komen.si

IZPOSOJA KOLES: 

Bikewayspoit Sežana 
Partizanska cesta 68a; 6210 Sežana 
T: 05 902 12 91
www.bikeways.com 

Bikeways point Pliskovica
Pliskovica 11; 6221 Dutovlje
T: 05/764 02 50
@: info@hostelkras.com
www.bikeweys.eu


IZDAJATELJ:

ZAVOD ŠTIP
Kosovelova 56, 6210 Sežana
05/730 14 80 
www.sport-sezana.com
www.kraskimaraton.com

 

Potrebujete pomoč?

Tu smo!


2+4=

Rezervacije