Žganja in likerji

"Če človek odpre le enemu človeku vrata, ki vodijo v kraj velikega veselja, ni njegovo življenje nepomembno, kajti oni drugi človek bo poklical druge ljudi za seboj." dr. Bogomir Magajna  

slivovecKras in Brkini sta dve pokrajini, ki v vseh letnih časih vabita ljubitelje narave, domačnosti in dobrih stvari. In ene izmed teh so tudi domača žganja in likerji. Skoraj ga ni domačina, ki ne bi po dobrem obroku svojemu obiskovalcu ponudil "enega za boljšo prebavo."

BRKINSKI SLIVOVEC Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAKO

Slive so iz Azije v Grčijo prinesli vojaki Aleksandra Velikega (v začetku 3. stol. pred n.št.), Rimljani so že imeli nasade v 1. stol.n.št. Slive imajo blago odvajalni učinek. Zato tudi slivovo žganje nam v zmernih količinah prijetno ogreje in pospešuje prebavo.

Slivivec

Brkini so že od nekdaj znani po svojem Brkinskem slivovcu. Je žganje z zaščitenim geografskim poreklom. Je prvovrstno domale žganje, pridelano iz domačih češpelj. Veliko pozornosti pridelovalci posvečajo proizvodnji, saj poteka po določenem tehnološkem postopku z destilacijo fermentirane drozge avtohtonih sort češpelj.

Žganjekuha je tudi prijeten družaben dogodek. Ob poskušanju žganja si izmenjujejo mnenja o letini, kakovosti sadja, fermentaciji drozge, o kotlu, primernosti drv,... Včasih je ob tem družabnem srečanju, tudi curek ubral svojo pot... Tako so nastajale nove izkušnje.

Za destilacijo se uporablja kotle iz bakra. Ti pa imajo sposobnost umiljanja nnekaterih v drozgi prisotnih kislin. Uporabljajo se kotli velikosti 80 do 100 litrov.

kotelBrkinski slivovec je res nekaj posebnega. Brkinska češplja je najbolj razširjeno sadno drevo. Raste kot samosevec  - divje in tudi kot gojena cepljena sorta. Prijajo ji globoka do srednje globoka flišna tla. Ta so značilna za Brkine. Ker je teren različno razgiban, imajo ti tudi različno sončno obsevanje, zato tudi različno razporeditev in količino letnih temperatur. Razlika se kaže tudi v padavinah, ter cirkulaciji zraka. Vse te značilnosti pa se odražajo v okusu brkinske češpe.

 

KRAŠKI BRINJEVEC Z ZAŠČITENO GEOGRAFSKO OZNAKO

Kraški brinjevec se prideluje iz zrelih brinovih jagod. Starejši ljudje so vedeli za vsak grm v svojem okolišu. Domačini nabirajo brinjeve jagode konec avgusta in v septembru, vse do prve slane. Dobre letine so vsaki 5 do 6 let. Če je letina terana dobra, velja enako tudi  za brinj. Če je veliko dežja, je letina manjša. Ob sušnem letu pa so jagode manj sočne. Vsebujejo pa več sladkorja in olja.

Nabiranje brinjabrinjevec1

Brinjeve jagode se nabira v okrogla rešeta. Za dno so včasih uporabljali platno. Kasneje je platno zamenjala mreža. S pomočjo mreže so se že delno odstarnjevale suhe in zelene iglice, ki so se nabrale med pobiranjem jagod. Nabiralec pa ima tudi palico v obilki črke V, z njo hodi okrog grma, ki ga upogiba, ter s palico udarja po gmičevju. Tako pa zrele jagode padejo na rešeto. Iz rešeta stresejo jagode v vrečo, ter to odnesejo domov. Ponavadi so najbolj spretne pri nabiranju jagod, ravno ženske. Te so vztrajnem, saj naberejo 30 do 40 kilogramov. Sveže nabrane jagode imajo 45% vlage. 

Nabrane jagode se kasneje očisti vseh dodatnih primesi (zelenih iglic, ter zelenih suhih, neustreznih jagod).mreža brinj   Nato  raztegnejo  platneno ponjavo. Ponavadi to storijo v skednju, kamor mečejo jagode do 5 metrov daleč in to na prepihu. Tako vejice, ter lažje jagode letijo bližje. Težje pa letijo dlje in tako se očistijo primesi. Očiščene jagode se shrani v suhem in temnem prostoru. Jagode morajo biti skladiščene pravilno, saj ob nepravem shranjevanju se lahko razvijejo plesni, škodljivi mikroorganizmi, ter se širi zatohel vonj. Sledi mletje brinjevih jagod.

Mletje in fermentacija brinjevih jagod

Za mletje domačini uporabljajo mline z dvema valjema. Jagode padejo med valja, da se strejo. Njihova notranjost, seme pa mora ostati nepoškodovano, celo. Če se seme poškoduje, pride preko fermentacije in destilacije v žganje snovi, ki povzročijo neželene vonjave in grenke priokuse. Zato morajo biti valji v mlinu dovolj narazen. Pravilno strte jagode pa sproščajo izvirne in intenzivne vonjave, ki aktivirajo naša čutila. flaške brinjevecNato se začne fermentacija brinovih jagod. Brez te pa ni brinjevca. Včasih so domačini za fermetacijo uporabljali čiste, lesene hrastove posode - kade- Danes se uporablja plastične posode ali posode iz nerjavečega jekla. Te se dobro čistijo, pa tudi tujih vonjav se ne navzamejo. Fermentacija drozge traja od 14 do 21 dni, kar je odvisno od dozorelosti jagod. Konec vrenja ugotavljajo z analizo sladkorja. Po koncu fermentacije drozgo destilirajo, da se ne razkisa. Fermentacija, ki poteka ob nižjih temperaturai, je manj burna, zato nastanejo tudi nižji alkoholi. Ob temperaturi 35 °C, so alkoholi višji, pa tudi okus žganja je bolj grob, kar pa negativno vpliva na kakovost žganja.Kot je videti, destilacija - kuhanje fermentirane drozge zahteva veliko izkušenj pa tudi znanja in pedantnosti. Za destilacijo domačini uporabljajo bakrene kotle. Pri kuhanju brinjevca je potrebna dvojna destilacija. Ob prvi destilaciji dobimo surovo žganje, ki mu pravimo žonta. Ta je motne bele barve. Ta prvi destilat se ponovno destilira. Šele takrat dobimo pravo, dragoceno brinjevo žganje.

Zaščita kraškega brinjevcakozarec

Domačini so kraški brinjevec zaščitili. S tem so zagotovili potrošnikom stalno kakovost in zaupanje. Prepletenost tradicije, izkušenj, znanja pri pridobivanju kraškega brinjevca, podnebja ter zemlje, vse to daje kraškemu brinjevcu značilne aromatične lastnosti. Zaščita pa zavezuje proizvajalce k enotni tehnologiji, kakovosti in pa nadzoru.

Kraški brinjevec ima prijeten vonj in okus. Zaradi značilnega tehnološkega postopka pa se specifične lastnosti kažejo v prepoznavni cvetici. Žganja pa domačini postrežejo v visokih kozarčkih na peclju.

Brinjevec moramo uživati kulturno. Upoštevati moramo stare preizkušene recepte. Brinjevec je posebnež. Ko spoznamo njegove zdravilne učinke, se moramo nanj navaditi, saj ima neobičajen vonj in okus. Ta je zelo podoben brinovim jagodam. 

Zdravilne učinke imajo vsi deli rastline:brinove jagode, iglice in vršički, ter brinov les. V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo tudi korenike in brinovo olje.

 

Poleg brkinskega slivovca, ter kraškega brinjevca pa domačini pridelujejo tudi oplemenitena žganja - likerje. Ti vsebujejo nižjo stopnjo alkohola. Pridelujejo jih iz različnih vrst sadja in plodov. Pri ljudeh vzbudijo prijetno harmonijo okusov. Najbolj poznana sta orehov in teranov liker. Teranov liker pridelujejo iz vsem dobro poznanega vina teran.

Poleg teh dveh, pa vam bodo na številnih kmetijah ponudili še češpov, višnjev, jabolčni liker, pa liker iz bezgovih jagod, brinovih jagod, robidnic... Res pester izbor likerjev, kjer se bodo vaše brbončiče prebudile v harmoniji okusov.

 

Za pomoč pri oblikovanju popolnega doživetja, se lahko obrnete na naše Turistično informacijske centre. Z veseljem vam bomo svetovali ali pripravili ponudbo po vaši meri!

TIC Sežana
Partizanska cesta 4, 6210 Sežana
T: +386 5 731 01 28
E: 

 

Potrebujete pomoč?

Tu smo!


0+7=

Rezervacije