Kraški med

Enkratne, različne naravne danosti na Krasu, omogočajo drobnim, majcenim, marljivim bitjem - čebelicam nabiranje cvetnega prahu. Tega pa pridne roke čebelarjev pridelajo v odličen KRAŠKI MED. Ta pa blagodejno vpliva na človeški organizem.

KRASKI MED (002)TRADICIJA ČEBELARJENJA

Tradicija čebelarjenja na Krasu je dolga. Med leti 1892 in 1937, ko je nadučitelj Janko Vodopivec čebelaril, je ohranjenih kar nekaj zapisov. Na Krasu je bilo leto 1910 za razvoj čebelarstva prelomno. Takrat so se čebelarji organizirali v društvo.

Pic379Društva so pozitivno vplivala na razvoj sodobnega čebelarjenja v panjih s premičnim satovjem, ki so se začeli uveljevljati v 50-ih in 60-ih letih 19. stoletja.

Po letu 1910 je  pomenil veli kapredek Albertijev-Žnidaršičev panj, ta se je razširil tudi na Primorsko. Med vojnoma je čebelarstvo doživljelo veliko pretresov. Vendar so kljub temu čebelarji tako strokovno kot tehnološko napredovali. To se danes odraža v visoki razvitosti čebelarjenja na Krasu.

VPLIVI OKOLJA

Ker je na Krasu submediteransko območje je sorazmerna dolga vegetacijaska doba. Srednja letna temperatura zraka je 10,6°C, na kar vpliva tudi bližina morja. Padavin je največ jeseni, predvsem oktobra. Spomladi pa v maju in juniju. Zima je suha in vetrovna. Za pašno območje na Krasu je značilna  suha klima, z nizko relativno vlago zraka in stalno vetrovnostjo. Zaradi sušnega podnebja z intenzivnim izparevanjem so travniška in gozdna rastišča skromna. Poljedelstvo ponuja pester izbor poljščin in travno-deteljnih mešanic.

kras 1 (2)

POKRAJINA

Večino travnatega sveta na Krasu predstavljajo košenice in pašniki, boljših travnikov je le 8%. Pašniku se reče tudi domača beseda "gmajna". Ta zavzema suho, toplo valovito kraško planoto. Gmajna je pusta, kamnita, travna ruša je pretrgana. Del površine pa je skalni grušč ali živa skala (griža).

ČEBELJA PAŠA

Na splošno na Krasu prevladuje slabša vrsta trav. Teh je okrog 10 vrst. Prevladujejo zlatolaska, nizki šaš, pokončna stoklasa, navadni volk, jesenska vilovina in druge. Med metuljnicami, ki so zastopane med 12 in 14 vrstami, pa prevladujejo: jajčastolistna košeničica, gorska detelja, pravi ranjak, navadna nokota, poljska detelja.Je pa nabor zelišč pester. Teh je med 36 do 40 vrstami. Najpogostejša zelišča, ki jih najdemo na Krasu so dlakavi gadnjak, gorski kosmatinec, sredozemski škrobotec, travniška kadulja, dolgostebelna materina dušica, srednji tropotec, bradavičasti mleček in kraški šetraj.ruj2V gozdu, na gmajni, košenicah in ob zidovih ograd prevladuje tipično gozdno drevje in grmičevje: črni gaber, črni bor, domači kostanj, graden, velikolistna lipa, cer, hrast puhavec, kraški gaber, topolistni javor, rešeljika lesk, črni trn, češmin, navadni brinju, ruj, akacija.

POSEBNOST - KRAŠKI MED

Samo na Krasu medijo: rešelika, ruj, kraški šetraj (žepek), prava kadulja, dolgostebelna materina dušica. To pa seveda odločujoče vpliva, da ima kraški med polno in izrazito aromo. Po svoji vsebini je bogat  z minerali in  rudninskimi snovmi.

Razlika med cvetličnimi in gozdnimi vrstami medu - Med vsebuje različne  sladkorje, vodo, v manjših količinah pa še organske kisline, beljakovine, proste aminokisline, mineralne snovi, barvila, aromatske snovi, v vodi topne vitamine, encime, različne vrste cvetnega prahu. Delež sladkorja v medu znaša med 80 do 85 %. Cvetlični med izvira iz nektarjev žužkocvetnih rastlin. Te z nektarjem privabijo čebele, da oprašijo brazdo cvetlic. Za nagrado pa jim ponudijo sladek sok, ta je hrana za čebele. kraski_med

Gozdni med pa izvira iz sokov dreves, na katerih se pasejo različne žuželke. Te za zaščito pred naravnimi sovražniki ponudijo del sladkega soka drevesa čebelam za hrano v obliki sladkorjev. Te pa zaužijejo ogljikove hidrate. Tako se ustavri ravnotežje v naravi. To pa lahko človek izkoristi s svojim znanjem.

Poleg medu, pa poznamo še ostale čebelje pridelke. Ti pa so propolis, cvetni prah, matični mleček, vosek, apitoksin - čebelji strup.

 

BLAGODENJI UČINKI MEDU

Med je pristno naravno sladilo. Gre za živilo, ki se ohrani tudi stoletje brez kakršne koli dodatne snovi ali konzervansov. Čebele ta naravni pridelek proizvajajo iz cvetličnega nektarja ali mane.Flavonoidi, ki imajo velik pomen za zdravje, delujejo antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in zavirajo tvorbo krvnih strdkov. Antioksidanti so odstranjevalci številnih prostih radikalov.DSC_0013 Preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola in s stem zmanjšujejo mašenje žil. Rudninske in druge snovi pa delujejo učinkujejo proti utrujenosti, slabokrvnosti, proti bolečinam in krčem v mišicah, ter varujejo jetra. Pomagajo pri normalnem razvoju ploda v obdobju nosečnosti. Bodočim mamicam pa zmanjšuje pogostost slabosti.

VRSTE KRAŠKEGA MEDU

Akacijev med se uporablja kot sladilo, ter namaz za urejanje prebave, pri želodčnih in črevesnih težavah, zgagi in prehladih. Je skoraj brezbarven do svetlorumen. Ima nežen sadežen vonj po akacijevem cvetju in nežno aromo po vaniljevih bonbonih in sladkem sirupu. Kristalizira počasi. Ker vsebuje več fruktoze kot glukoze, ga lahko lažji sladkorni bolniki uporabijo pod zdravniškim nadzorom.

Cvetlični med je rumene do rjave barve, odvisno od cvetlic, na klaterih je nektar nabran. Tudi vonj in okus sta odvisna od njegovega izvora. Kristalizacija je delna, nepravilna. Uporablja se ga kot sladilo, namaz in kot naravno sladilo proti alergijam. Zlasti pri senenem nahodu.. Krepiu tudi žile, srce ter pomaga pri izčrpanosti organizma.DSC_0747

Gozdni med je svetlo do temno rjave barve. Včasih ima sikast ali zelenkast odtenek. ima precej intenziven vonj po smoli, različen glede na vrsto mane. Okus je sladek, prijeten in se razlikuje glede na vrsto mane. Kristalizira srednje hitro, v celotni količini. Uporablja se ga kot namaz, sladilo, ter pri vnetju dihalnih poti, pri zmanjšani odpornosti organizma in živčni napetosti.

Lipov med se uporablja pri prehladih, povišani telesni temperaturi, glavobolu, izgubi apetita in kašlju. Ni pa priporočljiv za srčne bolnike, saj pospešuje znojenje. Je svetlo rumene barve z zelenim odsevom in močnim vonjem po lipovem cvetju. Zanj je značilna srednje intenzivna aroma po mentolu, lipovem cvetju, zeliščih ali svežih orehih.

Med divje češnje je med pomladi. Odlično vpliva proti pomaldni utrujenosti. Je barve rdečih zrelih češenj. Ima značilen lesk. Ima izrazit sadni okus, s prijetnim vonjem po zrelih češnjah.

Kostanjev med se uporablja v prehrani in pri slabokrvnosti, utrujenosti ter nezadostni prehrani. Je v več odtenkih rjave barve z rdečkastim ali zelenkastim odsevom. Ima močen in oster vonj po kostanjevem cvetju. v ustih pusti obstojno grenkobo po zeliščih. Kristalizira počasi. tzudi ta vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo lažji sladkorni bolniki.94

Rešelikov med je običajno redko tekoč. Je rjave barve, v več odtenkih. Ima močen, izrazit okus po mandljih oz. lubju rešelike. V ustih pa pusti grenak priokus, kar je značilno zanj. Hitro kristalizira v drobnih kristalih. Vsebuje derivat kumarina in oktadekanojsko kislino, ki je ena  izmed uporabnih oblik nasičenih maščobnih kislin v kuencimu Q10.

ZAŠČITENA OZNAČBA POREKLA ZOP (EVROPSKA ZAŠČITA) - KRAŠKI MED

Kmetijski pridelek ali živilo ima lastnosti, ki so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja in njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Tako zaščitimo izdelke znotraj določenega geografskega območja. Sem spada tudi kraški med.

Pristnost, lokalnost, kakovost, so preverjene, nadzorovane in označene značilnosti pridelkov in živil. Zaščita posameznega kmetijskega pridelka oziroma živila pomeni, da je poleg njegovega imena zaščiten tudi način pridelave, geografsko območje, tradicionalni recept.

 

Za pomoč pri oblikovanju popolnega doživetja, se lahko obrnete na naše Turistično informacijske centre. Z veseljem vam bomo svetovali ali pripravili ponudbo po vaši meri!

TIC Sežana
Partizanska cesta 4, 6210 Sežana
T: +386 5 731 01 28
E: 

Potrebujete pomoč?

Tu smo!


3+3=

Rezervacije