Brkinska sadna cesta

Ko se peljemo po slikoviti, zeleni pokrajini, polni malih gručastih naselij, sadovnjakov in obdelanih njiv... ...vemo da gre za Brkine. Tu so doma dobri, prijazni, dobrosrčni in iskrivo hudomušni  ljudje. Tu od mize po jedi, ne vstaneš brez... "enega za prebavo". Po odličnem obroku ti vedno postrežejo s sadjevcem ali slivovcem. Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj in po brkinskem slivovcu. Brkini... pokrajina res neštetih obrazov. 

POKRAJINA IN PODNEBJE

Pokrajina, ki je odmakjena od vsakdanjega sveta, ko se nam vedno nekam mudi. Tu se nam zazdi, da čas teče počasneje in da nam nekatere misli niso tako pomembne...Tu v tej pokrajini občutiš mir, spokojnost. 

brkini 2

 

Geografsko obsegajo hribovito območje, ki leži na ozemlju štirih občin: Divače, Hrpelj-Kozina, Ilirske Bistrice in Pivke. Območje leži na flišni podlagi na nadmorski višini 400-750 m. K brkinskemu sadnemu okolišu, pa poleg hribovitega sveta, sodijo dolina reke Reke, Vremska dolina s košanskim podoljem na severozahodu, divaški in kozinski kras na severo- in jugozahodu ter območje Čičarije. Razpotegnjeno hribovje sega približno 30 km dolgo in 10 km široko v dinarski smeri. Gre za flišni otok sredi kraškega sveta.

 

vremska dolina

 

Na podnebje tu, pa odločilno vpliva lega pokrajine, na prehodu med mediteranskim svetom in celinskim delom Slovenije. Prehodnost podnebja se kaže v temperaturnih razmerah, padavinskemu režimu, značilni vetrovnosti, kar vse ugodno vpliva na kakovost sadja.

 

 

 

Brkini

 

Sestava tal

Brkinska sestava tal je večinoma enotna. Večji del površja je zgrajen iz fliša, ki sega v eoceansko starost. Ta zapolnjuje sinklinalo med Čičarijo in Snežnikom. 

Na znižanih robovih flišne gmote so najprej paleoceanski apnenci. Ti sestavlajo del severozahodnih Brkinov in podnožje Vremske doline. Nato pa mezozojski apnenci, največ v Košanski dolini, ter na stiku Brkinov s podgrajskim podoljem. Pri Vremskem Britofu, so v podlagi zgornjekredne plasti. V njih so manjše premogovne plasti, ki so jih nekoč izkoriščali.

 

SADJARSTVO

S  sadjarstvom  so se tu začeli ukvarjati proti koncu 18. stoletja. Pridelovanje sadja so pospeševali umni sadjarji, predvsem pa učitelji in župniki. Zanimivo je to, da so šele proti koncu 19. stoletja v severnem delu Brkinov prevladala jabolka. 

Dve družini Dujc iz Zavrhka in Dekleva - Žagarjevih - iz Buj, sta med 1885 in 1890 predstavili brkinsko jabolko in češpo na razstavah v Parizu in Dunaju. 

 

jabolka 1

To je občudovala vsa evropska smetana.   Pred prvo svetovno vojno zasajeni sadovnjaki so med obema vojnoma polno rodili. V brkinih so pridelovali presna jabolka in slive, ki so jih prodajali v Trst in Reko. Ponujali so tudi suho sadje in prunele, krhlje - imenovane kot brkinske fige.   

 

 

 

češpe

 

Po drugi svetovni vojni so pričeli z obnovami. To je bilo leta 1952, ko je Kmetijska zadruga v Ilirski Bistrici s sredstvi za poravnavo škode zaradi snega in žleda zasadila prve nasade na Komeščini.

Kasneje, v šesdesetih letih so sadovnjaki prešli v polno rodnost in dosegli zadovoljive ekonomske rezultate. To seveda vzbudi zanimanje, vendar pa se sadjarstvo ne poveča. Kasnejši poskus oživitve sadjarstva prične po letu 1970, v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom in domačo Kmetijsko zadrugo.

Takrat so zasadili prva drevesa na šibkejših podlagah, na različnih lokacijah v Vremski dolini. Takrat so rezultati obrodili sadove... Spodbudili so razvoj sadjarstva na različnih legah v Brkinih. 


Danes se v brkinskem sadnem okolišu s sadjarstvom ukvarja okoli 120 sadjarjev na skupaj 153 ha sadovnjakov jablan, hrušk, češpelj, lesk, višenj, breskev in češenj.

brkinska-slo.pdf

Potrebujete pomoč?

Tu smo!


7+7=

Rezervacije