si
Muzej spomni se name

Muzej spomni se name

Dobrih 120 let po odprtju novega pokopališča v Mirnu, je pokopališče postalo državna meja. Meja je prerezala stike med ljudmi, spremenila navade ljudi, odtujila sorodnike, ki so ostali na različnih straneh meja. Meja je presekala tudi pokopališče in simbolično ločila tudi mrtve. Mirensko pokopališče pa je postalo tudi simbol neživljenjske, nesmiselne meje, ki je na tem prostoru nikoli ni bilo. Med leti 1947 in 1975 je meja potekala med grobovi, kot so jo brezsmiselno začrtali ameriški vojaki po sklepih mirovnega sporazuma v Parizu. Meja, ki je delila mrtve je bila premaknjena na rob pokopališča z Osimskim sporazumom leta 1975, ko sta Jugoslavija in Italija za lažje življenje ob meji sprejeli vrsto sporazumov in dogovorov. Mirnsko pokopališče je postalo svetovno znano, pomemben kanal ilegalnih prebežnikov, ki so zaradi enostavnosti, tu prečkali mejo v boljši svet. Muzej je posvečen vsem, ki so trpeli zaradi meje, vsem, ki jim je meja onemogočala obisk groba, ki jim je meja predstavljala pot v neznano in vsem, ki so pri prečkanju meje izgubili upanje, svobodo in tudi življenje. Na zunanji steni vežice je kamnita spominska plošča z napisom v slovenskem in drugih jezikih, da je muzej posvečen vsem, ki so umrli na meji. Obup, nemoč, politika, pa tudi avanturizem so prebežnike gnali k prečkanju meje, kar je bilo velikokrat nevarno. V času, ko je bila meja najbolj varovana, v letih med 1948 in 1955, so pri poskusu ilegalnega prečkanja meje iz Jugoslavije v tujino ujeli 31.930 oseb. A tudi pri poskusu prehoda iz tujine v Jugoslavijo je bilo ujetih 23.123 oseb.

Urnik: Vsak dan od 10.00-17.00

Nazaj

Ostala ponudba, ki bi vas morda zanimala

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.

Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem
Ne strinjam se Strinjam se