Kraški suhi zid in pastirske hiške

Kamen in veščine gradnje suhih zidov ustvarjajo edinstvenost kulturne krajine Krasa.

Kras je kamnit, skorajda vsako ped obdelovalne zemlje in pašnikov je moral kraški človek najprej očistiti kamenja. Prav ta kamen, surov in raznolik, je na Krasu že od nekdaj zelo pomemben gradbeni material. Kraševci so v tisočletjih razvili veščino zidanja brez uporabe vsakršnega veziva. Z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, in poznavanjem tehnike zlaganja so ljudje gradili različne vrste trdnih kamnitih objektov.

Veščina suhozidne gradnje je bila leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Pastirske hiške in značilni suhi zidovi

Ko pride človek prvič na Kras, najprej opazi številne kamnite zidove, ki zamejujejo polja, travnike in pašnike ter pogosto obdajajo tudi gozdne poti. Ti skladno grajeni, zelo trdni zidovi spletajo edinstvene vzorce v naravi in so čudovita posebnost kraške kulturne krajine. Kamniti zidovi, zgrajeni v tehniki suhega zida, se morda zdijo nekaj naravnega, dokler obiskovalec ne sreča kamnite pastirske hiške. To so prave male mojstrovine iz kamna, brez veziva ali drugih materialov. Kljub temu imajo te hiške trdne zidove in strehe, ki so nekoč nudile zavetje predvsem pastirjem, pa tudi poljedelcem in kamnosekom. Največ hišk je bilo zgrajenih na pašnikih, zato jih danes imenujemo pastirske hiške. Podobne suhozidne hiške so gradili tudi drugje v Evropi, predvsem v Sredozemlju, kjer je bilo v naravi veliko kamenja. Danes je na klasičnem Krasu ohranjenih okoli 400 hišk, ki so bile večinoma zgrajene v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.