Kraški pojavi

Igriva, obarvana, brezčasna kraška planota... Pozimi ujeta v sunkih burje. Spomladi odišavljena v svežinah in vonjih cvetlic. Poleti objeta v sončne žarke. Jeseni sijoča v barvah ruja... vse to in še več je KRAS...  Pokrajina tisočerih obrazov.

Kraška jesen

"Sladka črnina: poln je grozd,                        DSC_0659
jagode v dežju bleščijo,
v dalji temneva borov gozd,
topoli pod hribom šumijo, šumijo.

Šumeča prihaja v vršenju lip
jesen; topole in hraste uklanja;
mi smo v vinogradu, drugi so v hramu ─
vsak si po svoje otožnost preganja." (Srečko Kosovel)

 

Tipična kraška planota ima uravnano površje. Površje je razčlenjeno z vrtačami, kraškimi polji, udornicami, ter številnimi jamami. "Mati" narava je s časom ustvarila geomorfološke oblike, ki pa so postale sinonim za kraške pojave in dale osnovo krasoslovju kot znanstveni vedi. Zaradi  korozije -  topnosti apnenca je prišlo do nastanka kraškega reliefa. Te površinske oblike apnenca imajo posebna imena kot so žlebiči, škraplje-škrapljišča, škaune, kamnite mize - gobe, osamelci, griže itd.

D03034Na kraškem površju so tudi druge, večje oblike. To pa so plitve dolinice in globlje doline, ki so okrogle, skledaste, razpotegnjene ali stopničaste oblike. Na Krasu ni površinsko tekočih voda, saj so apnenci in dolomiti, ki ga gradijo prepustne in vodotopne kamnine. Kljub vsemu pa  kraški pojavi, ki smo jih našteli, brez vode ne morejo nastati. Obsežni in zapleteni jamski sistemi, ki so s površjem povezani s številnimi brezni na Krasu, so posledica podzemnega pretakanja vode. Jame so bogate s kapniki. Gre za eno izrazitejših naravoslovnih posebnosti Krasa. Raznolikost rastlinskih in živalskih vrst je bogata tudi na površju, kar je kombinacija geografske lege, sredozemskega in celinskega podnebja, ter človekovih dejavnosti skozi zgodovino.

Poleg jam so najrazličnejši habitati gozd, grmišča, suhi travniki, melišča, kamnita travišča ter kmetijska krajina. Zaradi vseh teh danosti je Kras pomembno naravovarstveno območje.

Vrtača
Ta spada med najpogostejše in najznačilnejše kraške oblike. Vrtače so lijakaste in skledaste kotanje. Globoke so večinoma 10 m s premerom do 50 m. Dno je ravno in prekrito s prstjo. Nastale so tam, kjer je bilo navpično ponikanje v globino mogoče in reaztrapljanje kamnine najmočnejše. Najdemo jih povsod po Krasu. Največ pa jih je na kraških uravnavah. Na dnu so pogosto obdelovalne površine - njive, zaradi malo boljše zaščitenosti pred burjo. Dna vrtač pa so pogosto uporabljali za vodne zbiralnike - kale.

Kal pri Razgurih
Udornice ali koliševke so udorne vrtačle, ki so nastale z rušenjem stropov nad večjimi podzemnimi votlinami. Ne nestanejo z nenadnim udorom, ampak z dolgotrajnim rušenjem stropa in sten nad dvoranami in tokavami podzemnih rek.  Te imajo strma pobočja in pogosto tudi navpične skalne stene. Večje udornice na Krasu so globoke od 50-200 m, ter široke do nekaj 100 m. Njihov volumen pa presega do več milijonov kubičnih metrov.

Uvala
Je skledasta kotanja in nastane, če se več vrtač združi skupaj, Je manjša kot kraško polje in večja od vrtače. Zano je značilno razgibano dno in strnme stene. Nekater imajo na dnu bruhalnik, ki včasih izbruhne vodo. Tako nastanejo začasna jezera. Ločimo vrtačasto in dolasto uvalo. Vrtačasto sestavljajo zaraščene in razsežne vrtače. Dolasta uvala pa je izrazito podolgovata, dolu podobna vdolbina.

Kraško polje
Je večja kotanja, z ravnim dnom. Z vseh strani je obdano z višjimi vzpetinami (planotami in hribovji), koder poteka kraški vodni vir, ki na enem koncu polja izvira iz bruhalnikov in na drugem ponikne v kraško podzemlje. Dno kraškega polja ni primerno za poljedelstvo in poselitev, zato je večina naselij, njiv in boljših travnikov na robovih polj.

Požiralniki
Požiralniki so več ali manj globoke lijaste ali jaškaste odprtine, v katere se ob dežju zliva vsa voda s površine v podzemje. Voda potem v njih narašča, jih napolni, se preko robov izlije in preplavi ravnino. Govorimo torej o kraškem polju ali o presihajočem jezeru. Dejansko torej požiralnik vode ne požira. Kdor bi opazoval naraščanje vode okoli sebe in pod sabo - požiralnik je le luknja skozi katero bi videl doseženo raven vode.

voda2 Kraške jame
Kraške jame so vodoravne podzemske votline, ki jih je izoblikovala tekoča voda. Tako so nastali poševni in navpični jamski rovi, ki se širijo različno hitro. Voda skozi širše rove hitreje in močneje učinkuje. To omogoča nastanek prave jame ali celo podzemske dvorane. Kraške jame imajo lahko obliko brezna ali so vodoravne. Glede na prisotnost podzemne reke ločimo vodne in suhe jame. Kraške jame so dom številnim živim bitjim, ki živijo v podzemeljskim površjem.

Kapniki - so apneniške tvorbe, ki nastajajo z izhajanjem CO2 iz kapljajoče vode, zaradi česar se v suhih delih jam izloča kalcit oz. siga. Ločimo stoječe kapnike - stalagmite, ti rastejo s tal. Viseči kapniki - stalaktiti, ti visijo iz stropa. Kadar se stalagmit in skalatit združita nastane kapniški steber ali stalagmat. Poznamo tudi kapnike v obliki cevčič. iglic, ponvic, zaves... Kapniki rastejo zelo, zelo počasi. Le nekaj centimetrov na 1000 let. PSJ-9

Škraplje in žlebiči
To sta površinski kraški reliefni obliki. Škraple so nepravilne rzpoke na površju apnenčastih skal. Globoke so lahko od nekaj centimetrov do nekaj metrov. Glede na to kako so globoke lahko določimo kako čist je apnenec na tistem območju. ŽlebičiŽlebiči pa so vzporedne podolgovate vdolbine, ki jih izoblikuje padavinska voda, ko odteka po najbolj strmih delih stene. V dolžino merijo več metrov, v širino pa od 1 do 30 centimetrov in se širijo na poti navzdol.

 

 

 

 

Za pomoč pri oblikovanju popolnega doživetja na Krasu, se lahko obrnete na naše Turistično informacijske centre. Z veseljem vam bomo svetovali ali pripravili ponudbo po vaši meri!

TIC Sežana
Partizanska cesta 4, 6210 Sežana
T: +386 5 731 01 28
E: tic.sezana@visitkras.info

Potrebujete pomoč?

Tu smo!


8+0=

Rezervacije