1. in 2. Svetovna vojna

Po vem Krasu so sledi 1. in 2. svetovne vojne... tu so spominki, vojaška pokopališča, kaverne...

1. svetovna vojna

Kraško prebivalstvo je bilo neposredno vpleteno v prvo svetvno vojno. Boji na zahodnem Krasu so trajali od 1915 do 1917. Z napadom Italije na Avstro-Ogrsko se je vzpostavila vojna linija, ki je potekala ob reki soči in čez zahodni Kras vse do Jadranskega morja. Večina vasi na Krasu je vojno preživela v zaledju. V strahu, da se vojna ne bi premaknila v notranjost, so krajane izselili na Štajersko in Dolenjsko, nekateri so odšli v begunstvo v Nemčijo. Po vaseh so si avstrijski vojaki uredili svoja bivališča, imeli so skladišča z raztrelivom, bolnišnice, gradili so nove ceste, poljsle bolnišnice, pokopališča. Sprva so vojake pokopavali v bližini vojaških pokopališč, po vojni pa so uredili večja avstroogrska pokopališča, kot so v Gorjanskem, Nabrežini, Brjah, Svetem, Štanjelu, Dutovljah, Sežani. Posmrtni ostanki italijanskih vojakov pa so bili po vojni prenešeni v tri velike kostnice Kobarid, Oslavje in Sredipolje.

Kaverne so bile za vojake skrivališča, ter skaldišča za hrano in orožje. Bile so vdolbene v skalo. tu so lahko vojaki preživeli več dni. Skrivališča so bila opremljena z ležišči 8pogradi), sanitarnimi prostori, dobro ventilacijo in razsvetljavo. Za skrivališča in skladišča so izkoristili tudi številne kraške jame. Po vojni so iz ruševin vasi nastajale nove hiše. Povojno obnovo celotnega območja je vodil Maks Fabiani.

Pokopalisce Dutvlje-5_Andrej_Peunik (2)

2. svetovna vojna

Spet je prišla vojna in z njo novo gorje. Fantje in možje so bili vpoklicani v italijansko vojsko in v vojno mornarico, v Afriko, Rusijo, Albanijo, Jugoslavijo. Po kapitulaciji Italije (1943) je na Krasu delovaloa Kosovelova brigada, ob njej pa še tržaški bataljon in Južnoprimorski odred, ter občasno tudi druge enote IX. korpusa. Partizanske vojaške akcije so seveda sprožile ukrepe italijanskih in nemških vojaških in policijskih oblasti; nekatere vasi so bile po vojni požgane. Spominske plošče v vaseh opozarjajo še danes na ta dogodek. Iz požganih vasi so prebivalstvo deportirali v internacijo v Nemčijo, zajeti partizani in civilisti pa so končali tudi v uničevalnem taborišču Rižarna v Trstu. Vojna se je končala v Devinu, tako da so se Nemci 30. aprila 1945 zaprli v grad, medtem ko je XXXI. partizanska divizija prodirala od Nabrežine proti tržiču (Monfalcone). Hoteli so se predati zavezniškim silam, ki so se bližale Soči. Novozelandske oklopne neote so se 1. mja 1945 srečale s partizani Gradnikove brigade, ki so osvobajali Tržič. Zvečer so prišli do Devina in Nemci so se predali njim. Tako je bilo konec vojne tudi na Krasu, toda sledilo je nemirno obdobje, ko so se krojile nove meje med evropskimi državami. Mnogi Slovenci in Italijani so bili takoj po vojni žrtve komunistične revolucije, ko so brez sodb ali s sodbo po hitrem postopku izgubili življenje v kraških jamah - fojbah.

 

Potrebujete pomoč?

Tu smo!


0+0=

Rezervacije