Romarski kraji na Krasu

Priljubljeni cerkvi in v kamen izklesana kapelica so zapuščina večstoletne tradicije.

Kraji, ki imajo v krščanski tradiciji poseben pomen, so še danes priljubljen cilj romarjev. Na Krasu vabijo k ogledu sakralnih spomenikov trije zelo različni kraji, ki jih je zaznamovala romarska tradicija.

Romarska cerkev Device Marije v Obršljanu, Tomačevica

Cerkev, ki stoji na griču nad cesto med Tomačevico in Komnom, so najverjetneje sezidali leta 1585, ko je bil kraj sloveče romarsko središče. Iz prvotne kapele je z večkratnimi prezidavami nastala pomembna cerkev, ki je bila obnovljena leta 1644. O nastanku cerkve obstaja legenda, da se je pastirju na tem mestu prikazala Marija z detetom Jezusom. Sedela je na lepem tronu, ki je bil ves prepleten z bršljanom.

Cerkev je bila posebej obiskana na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ko so k njej romali verniki od vsepovsod, največ s Krasa in Vipavske doline. Njena posebnost je bila bula, cerkvena listina, s katero jo je papež Urban VIII. z odpustki obdaroval za vse čase. Znano je, da so romarji Devico Marijo pogosto prosili za dež, saj je na Krasu velikokrat primanjkovalo pitne vode.

Notranjost cerkve je svojo baročno podobo dobila v 18. stoletju. Slovi po bogatih stenskih poslikavah in voščenem kipu Marije z Jezusom iz 19. stoletja, ki je med največjimi te vrste v Sloveniji.

Dolina Lurške Matere Božje, Lipica

V bližini Lipice se lahko sprehodite v posebno dolino, ki je pravo malo svetišče. Urejene poti, ob katerih je posajeno cvetje, vodijo do kapele, vklesane v skalnato steno, s kipom Matere Božje. V zahvalo jo je dal postaviti Karel Grünne, ki je med leti 1848-1875 vodil kobilarno Lipica. Hudo bolan se je zatekel v dolino in tu je preživljal vse dneve, dokler ni povsem ozdravel. Hvaležen za povrnjeno zdravje je dolino uredil s potmi in cvetjem ter jo spremenil v nenavadno svetišče. Po pripovedovanju so se čudežne ozdravitve v tej dolini odtlej kar vrstile. Vse do druge svetovne vojne so zato ljudje množično romali v ta čudežni kraj.

Obisk te posebne doline in nenavadne kapelice lahko združite z obiskom Konjeniškega parka Lipica. Čudovito oblikovana kulturna krajina s travniki in pašniki, ogradami, visokimi hrasti in drevoredi ponuja mir in sprostitev.

Cerkev Marijinega Vnebovzetja na Repentabru

Tik ob meji, v Tržaški pokrajini v Italiji, stoji slovita Repentaborska cerkev, ki je posvečena Devici Mariji. Večina prebivalcev občine Repentabor je slovenske narodnosti, zato je cerkev med ljudmi poznana kot slovensko romarsko središče.

Cerkev stoji na vzpetini z imenom Tabor, kjer so še vidne sledi burne preteklosti kraja. Na pobočju taborskega griča so ostanki gradišča iz sredine drugega tisočletja pr. n. št., iz rimske dobe pa so ohranjeni ostanki obrambnega stolpa in trojnega obzidja. Na zahodnem vhodu v tabor je slovenski napis iz leta 1828, ki navaja, da je bil Tabor ponovno pozidan leta 911.

Repentabrska cerkev je prvič omenjena v škofijski listini iz leta 1316, ki je tudi dragocen dokument o nepretrganem obstoju Slovencev v teh krajih. Cerkev so leta 1512 prenovili in povečali, že leta 1559 pa so jo zaradi turških vpadov spet obnovili in utrdili. Takrat je cerkev postala tabor in znotraj njenega obzidja še danes stojijo tudi druge stavbe. Današnjo obliko je cerkev dobila leta 1750.

Cerkev Marijinega Vnebovzetja na Repentabru je bila včasih pomembno romarsko središče, kamor so se na Marijin praznik vile množične procesije iz Trsta, Sežane in iz številnih manjših krajev po Krasu. Romarska cerkev danes privablja številne obiskovalce tudi zaradi čudovitega razgleda na Kras, Jadransko morje in Alpe.